Zdravljenje oslabele nadledvične žleze (4.del)

Zdravljenje oslabelosti nadledvičnih žlez ne more uspeti brez sodelovanja bolnika. Četudi obstajajo različna prehranska dopolnila, ki pomagajo ponovno vzpostaviti delovanje nadledvičnih žlez, pa je sprememba življenjskega sloga neizogibna. Dolgotrajni stres v službi ali zasebnem življenju je potrebno odpraviti. Za to niso potrebne drastične spremembe (npr. odhod z delovnem mesta), zadostujejo namreč že manjše spremembe, kot je boljši nadzor nad stresom in prepoznavanje stresnih situacij.

Če sami težko obvladujemo stres, se obrnimo na osebnega svetovalca ali se udeležimo programa za uspešno spopadanje s stresom. Pomaga nam lahko tudi psiholog.

Zdrava prehrana pri oslabelosti nadledvičnih žlez

1. Izogibajte se sladkorju

Ko sumimo, da sta nadledvičnih žlezi oslabeli, je potrebno ukrepati. Prvi korak je primerna prehrana. Številni napotki za prehrano v primeru oslabljenih nadledvičnih žlez so enaki splošnim napotkom za zdravo prehranjevanje.

Uživajte malo sladkorja, ne glede na to, ali gre za trsni sladkor (rafiniran ali surov), sadni sladkor (ki se uporablja kot sladilo v številnih živilih, najdemo ga tudi v sadju in zelenjavi) ali mlečni sladkor. Kratkoverižni ogljikovi hidrati, kakršne najdemo v trsnem, mlečnem in sadnem sladkorju, se hitro absorbirajo in v zelo kratkem času dvignejo nivo sladkorja v krvi.

Zaradi pomanjkanja kortizola se pri ljudeh z oslabljenimi nadledvičnimi žlezami pojavlja pretirana želja po sladkem, saj telo želi uravnati pogosto prenizek krvni sladkor. Če sladkor vnesemo prehitro, mora trebušna slinavka v kratkem času zagotoviti dovolj inzulina. To ne obremenjuje samo trebušne slinavk, temveč lahko na dolgi rok vodi v razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Daljše delovanje nastalega inzulina lahko dramatično zniža nivo krvnega sladkorja, zato se počutimo poklapane in izmučene. Nadledvični žlezi sta v tem primeru prisiljeni izločiti nov odmerek kortizola, da uspe rezervne maščobe in sladkor pretvoriti v glukozo in na ta način ponovno dvigniti krvni sladkor. Če se ta proces ponovi večkrat dnevno zaradi prevelike količine zaužitega sladkorja, se nadledvični žlezi vedno znova izčrpavata.

Uživajmo raje počasi prebavljive ogljikove hidrate, ki jih najdemo v polnozrnatem kruhu, rižu ali krompirju. Krvni sladkor se bo tako dvignil počasneje in postopoma, telo pa ne bo prisiljeno v izdelovanje velike količine inzulina in kortizola. Na ta način obvarujemo trebušno slinavko in nadledvični žlezi. Pri uživanju ogljikovih hidratov se držimo zmernosti, kombinirajmo jih z veliko zelenjave, zdravimi omega-3 maščobnimi kislinami (ki se nahajajo v hladno stiskanih oljih – laneno olje, olju navadne ogrščice, konopljinem olju in ribjem olju). Ne pozabimo tudi na beljakovine z vsemi esencialnimi aminokislinami.

2. Prigrizek pred spanjem

Zelo uporaben nasvet, ki dela čudeže: pol ure preden se odpravimo spat, pojejmo košček polnozrnatega kruha z maslom ali kaj podobnega. Ljudje z oslabljenima nadledvičnima žlezami imajo moteno uravnavanje krvnega sladkorja, saj ima kortizol nasprotno delovanje od inzulina. Priporoča se, da v primeru oslabljenih nadledvičnih žlez jemo več manjših obrokov tekom dneva. Pred spanjem si privoščimo manjši prigrizek, ki pa naj ne vsebuje sladkorja ali enostavnih ogljikovih hidratov.

Prigrizek pred spanjem bo preprečil pomanjkanje krvnega sladkorja med fazo daljšega spanca, kar bi lahko možgane prikrajšalo za potrebno energijo. Pomanjkanje energije v možganih sproži nočne more, nemiren spanec in zbujanje sredi noči. V tem primeru najbolj pomaga, če pojemo kakšen piškot ali popijemo skodelico riževega mleka in tako kar najhitreje oskrbimo možgane z energijo, ki jo potrebujejo. Pozen prigrizek ali droben grižljaj sredi noči bosta poskrbela, da se ne bomo zbudili povoženi, temveč sveži in spočiti.

3. Kava in kofein le v zmernih količinah

Ljudje z oslabljenima nadledvičnima žlezama pogosto občutijo močno željo po kavi in drugih stimulansih. Zaradi nenehne utrujenosti mnogokrat popijejo velike količine kofeina. Kava sicer kratkoročno pomaga proti stresu in hkrati pospešuje krvni obtok, vendar pa za ljudi z oslabljenima nadledvičnima žlezama ni priporočljiva. Njeno dražilno delovanje škoduje nadledvičnima žlezama in ju dodatno izčrpava. Ali se moramo odpovedati kavi ali pa zgolj zmanjšati njeno količino, je odvisno od stopnje izgorelosti nadledvičnih žlez in od tega, kako močan vpliv imamo na druge dejavnike (npr. stres v službi). Namig: dobijo se tudi kave oz. kavne mešanice z manj kofeina.

4. Izogibanje živilom, ki jih ne prenašamo dobro

Ne glede na to, ali gre za klasične alergije na določeno vrsto hrane (takojšnja/akutna reakcija, IgE-protitelesa) ali preobčutljivosti (zapoznela reakcija), pa obe obliki vodita v vnetni odziv telesa. Aktiviranje imunskega sistema predstavlja stres za organizem. Telo poskuša s povečanim nastajanjem kortizola ukrotiti vnetje, kar dodatno obremenjuje nadledvični žlezi. S pomočjo krvnega testa je mogoče ugotoviti, katera živila povzročajo preobčutljivost oz. intoleranco. Teh živil se je potrebno izogibati ali pa celo v celoti opustiti uživanje (odvisno od tega, kako močna je preobčutljivost).

Skoraj vedno močno olajšanje prinese prehrana brez glutena in vseh mlečnih izdelkov!

Prehranska dopolnila

Pri zdravljenju oslabelosti nadledvičnih žlez igrajo mikrohranila pomembno vlogo. Razlogov za to je več. Kot prvo, telo v času stresa potrebuje več hranil, še posebej se povečajo potrebe po magneziju, cinku, vitaminu C in pantotenski kislini (vitaminu B5).

Kot drugo, predhodno pomanjkanje hranil moti celično presnovo, kar omejuje delovanje nadledvičnih žlez. Pri tem so najpomembnejša tista hranila, ki skrbijo za pravilno delovanje mitohondrijev in varovanje celic pred oksidativnim stresom (selen, glutation, magnezij, Q10 in L-karnitin).

Kot tretje, jemanje posebnih hranil prispeva k regeneraciji nadledvičnih žlez. Pantotenska kislina spada v skupino vitaminov B in je nujno potrebna za pravilno delovanje nadledvičnih žlez. Kljub temu jo je potrebno jemati preudarno in istočasno poskrbeti za zmanjšanje stresa, saj spodbuja delovanje nadledvičnih žlez. Visoki odmerki po več gramov na dan sicer ne povzročajo vidnih stranskih učinkov, vendar lahko začasno prikrijejo simptome oslabelosti nadledvičnih žlez, kar pri dlje časa trajajočem stresu vodi v izgorelost organa. Zaradi tega se priporoča, da ne presežemo priporočenega dnevnega odmerka pantotenske kisline, ki znaša 1500 mg. Jemljemo jo v kombinaciji z magnezijem ter vitaminoma C in E.

Za nastajanje hormonov v nadledvičnih žlezah so potrebni vsi vitamini skupine B. Poleg pantotenske kisline (vitamina B5) sta nepogrešljiva tudi niacin (vitamin B3) in vitamin B6, zato poskrbimo za zadostno uživanje teh dveh mikrohranil. Dnevno potrebujemo med 25 in 50 mg niacina in med 50 in 100 mg vitamina B6. Pred pričetkom jemanja je priporočljivo opraviti analizo krvi, s katero ugotovimo trenutno stanje.

Izvlečki nadledvičnih žlez

Izvlečki nadledvičnih žlez niso primerni za vegetarijance, saj so pridobljeni iz nadledvičnih žlez goveda. Vsebujejo elemente, iz katerih je nadledvična žleza. V uradni medicini so se uporabljali za krepitev imunskega sistema in podporo delovanja nadledvičnih žlez, preden je v 50. letih na trg prišel sintetični kortizol. Medtem ko je pri Addisonovi bolezni (ki označuje pogosto popolno nedelovanje nadledvičnih žlez) potrebno jemati sintetični kortizol, pa predstavljajo izvlečki nadledvičnih žlez nežno, a učinkovito alternativo za zdravljenje izčrpanih nadledvičnih žlez.

Kortizol in DHEA

Pri zdravljenju oslabelosti nadledvičnih žlez se lahko uporabljajo tudi hormoni, ki jih organ sicer proizvaja. Merodajne so vrednosti kortizola in DHEA, ki jih izmerimo v krvi in slini (bolj natančno!). Kortizol in drugi kortikosteroidi so zdravila na recept, ki jih lahko predpišejo samo zdravniki. Ker pri oslabelih nadledvičnih žlezah ne gre za popolno pomanjkanje hormona, temveč zgolj zmanjšano nastajanje, je temu potrebno prilagoditi tudi odmerke. Samozdravljenje s kortikosteroidi ali nakupovanje zdravil preko spleta se zaradi morebitnih resnih stranskih učinkov absolutno odsvetuje.

Zelo uspešen in vsestranski pri izčrpani nadledvični žlezi se je pokazal pregnenolon, hormon iz katerega lahko nastanejo vsi drugi hormoni – tako kot jih telo potrebuje. Več v članku: Pregnenolon – babica vseh hormonov

Uporaba DHEA ne povzroča pomembnejših stranskih učinkov, zato je ta hormon v ZDA dovoljen v prehranskih dopolnilih. Slovi kot sredstvo proti staranju. Ker je udeležen pri nastajanju testosterona, se pri moških povezuje z mladostjo, potenco in vitalnostjo.

Nadomeščanje hormonov naj bo samo začasno, zaužite količine pa natančno odmerjene. Cilj jemanja je, da z uživanjem sintetičnih hormonov privoščimo nadledvičnima žlezama malce premora, da si odpočijeta. Terapija z nadomeščanjem hormonov ne more nadomestiti tehnik za premagovanje stresa in zdravega načina življenja, sicer bi se potek bolezni samo podaljšal. Ko se delovanje nadledvičnih žlez uredi, ni več potrebe po jemanju sintetičnih hormonov.

Pravočasen odhod v posteljo in zadostna količina spanja

Ko smo bili še otroci, so nam straši povedali, kdaj je čas za spanje. Privilegij odraslih je, da si sami izberemo čas odhoda v posteljo. Čeprav se marsikdo izmed nas ima za nočno ptico in je ima vsakdo izmed nas individualne potrebe po spanju, pa je življenjski ritem sodobnega človeka pogosto nenormalen, spanec pa moten zaradi umetne osvetlitve.

Ritem spanca in budnosti narekujeta hormona z obratno sorazmernim delovanjem – kortizol in melatonin. Njuno izločanje je odvisno od dela dneva. Zvečer in predvsem v temi se izloča melatonin, izločanje kortizola pa je izrazito zmanjšano. Če nas zjutraj prebuja dnevna svetloba, potem se še tekom spanca zmanjša izločanje melatonina, pospešeno izločanje kortizola pa požene krvni obtok, zaradi česar se zbudimo sveži in naspani.

Pri nespečnosti (ko ne moremo zaspati, ko se ponoči zbujamo ali se prehitro zbudimo) lahko pred spanjem vzamemo melatonin kot prehransko dopolnilo. V Sloveniji je ministrstvo samovoljno določili dozo 0,3 mg na dan kot najvišjo, drugod po EU pa ni omejitev. Za dober spanec potrebujemo od 3 do 5 mg. Več v članku: Z melatoninom se naravno zazibamo v spanec.

Če trpimo za oslabelostjo nadledvičnih žlez ali pa imate na splošno težave s spanjem, poskusimo zvečer oditi v posteljo pred 23. uro. Če se ponoči pogosto prebujamo, vzemimo s seboj droben prigrizek (polnozrnat kruh z maslom) in ga zaužijmo, ko možgani kličejo po dodatni energiji.

Vzemimo zdravje v svoje roke!

Alfa in omega zdravljenja oslabelosti nadledvičnih žlez je samoiniciativa.

Uspešen nadzor stresa ter sprememba načina življenja in prehranjevanja predstavljajo temelje terapije. Nanje imamo vpliv, zato jih je mogoče z nekaj truda spremeniti. Dodatno pomoč pa predstavljajo terapevti, na katere se vedno lahko obrnete z vprašanji.

1. del: Oslabelost nadledvičnih žlez – izvor kronične izčrpanosti in utrujenosti

2. del: Kaj izčrpa nadledvično žlezo?

3. del: Oslabelost nadledvičnih žlez – diagnoza