Rožni koren ali rhodiola rosea – naravni antidepresiv

Prehrana | 20. 10. 2017

Rožni koren (lat. Rhodiola rosea) je rastlina iz družine tolstičevk, ki raste v hladnejših območjih sveta, najraje v Sibiriji. Ljudje cenimo rožni koren predvsem zato, ker pomaga telesu pri obrambi pred stresom. Poleg tega učinkovito odpravlja depresivno razpoloženje, tesnobo, kronično utrujenost ter povečuje psihično in fizično moč.

Rožni koren – naravno zdravilo pri psihičnih težavah

Rožni koren se že stoletja uporablja kot tradicionalno zdravilo v medicini azijskih in skandinavskih ljudstev. Že zelo dolgo je poznan tudi pri nas. Zapis o njem najdemo celo v znameniti Valvasorjevi knjigi Slava vojvodine Kranjske. V zadnjem času je z obujanjem starih znanj rožni koren ponovno postal bolj iskan in cenjen zaradi izjemnih zdravilnih lastnosti. Največ zdravilnih učinkovin se nahaja v debeli koreniki, ki pri rezanju sprošča zelo prijeten vonj po vrtnicah – od tod izhaja ime rastline. Rožni koren prepoznamo po mesnatih suličastih listih in rumenih (redkeje tudi rdečih) cvetovih.

Največ raziskav o zdravilnosti rožnega korena so opravili v nekdanji Sovjetski zvezi pod vodstvom dr. Lazarjeva in dr. Brekhmana, ki sta uspela dokazati, da rožni koren uspešno brani organizem pred škodljivimi stresorji. Postavila sta tudi štiri kriterije, ki jih mora izpolnjevati adaptogena rastlina:

  1. Rastlina mora zagotavljati nespecifično odpornost. To pomeni, da uživanje rastline dviguje raven odpornosti na številne in raznolike stresorje, naj si bo to vročina, mraz, telesni napor, kemikalije, strupi, težke kovine, napadi rakavih celic ali povzročitelji bolezni, kot so bakterije in virusi.
  2. Rastlina poskrbi za ponovno ravnovesje telesnih funkcij, ki se je med fazo intenzivnega stresa porušilo. Vzemimo za primer delovanje ščitnice. Če je zaradi stresa prišlo do prehodnega pretiranega ali pomanjkljivega delovanja ščitnice, potem bo pravi adaptogen poskrbel, da se njeno delovanje uravnovesi.
  3. Adaptogena rastlina skrbi celo za pravilen odziv organizma v trenutku stresa. Na ta način preprečuje pretirajo reakcijo, za katero bi telo porabilo veliko energije, na dolgi rok pa bi buren odziv telesa na stres vodil v bolezen.
  4. Pri vsem pa je izrednega pomena, da je rastlina popolnoma neškodljiva in ne povzroča nobenih oz. zgolj minimalne stranske učinke.

Vsem zgoraj naštetim kriterijem je ustrezalo le 160 rastlin, ki sta jih sovjetska znanstvenika raziskovala. V raziskavah so sodelovali tudi sovjetski astronavti in vrhunski športniki. Med najboljše adaptogene so se uvrstili:

  • sibirski ginseng (Eleutherococcus senticosus);
  • azijski, kitajski ali korejski ginseng (Panax ginseng);
  • rapontika (Rhaponticum carthamoides);
  • in rožni koren (Rhodiola rosea).

Pozneje so na seznam pravih adaptogenov uvrstili še šisandro (Schizandra chinensis) in ašvagando (Withania somnifera).

Med vsemi adaptogeni sta se na raziskavah o protistresnem delovanju najbolje izkazala rožni koren in sibirski ginseng, rožni koren pa je pokazal prepričljive rezultate tudi na testih, kjer so raziskovali, ali rastline krepijo telesne in mentalne sposobnosti.

Delovanje rožnega korena kot adaptogene rastline

Rožni koren dviguje odpornost zoper stres z večplastnim delovanjem:

  • povečuje nastajanje energije neposredno v celici;
  • zvišuje nivo serotonina in dopamina v telesu;
  • spodbuja obnovo DNK (preprečuje mutacije celic in posledično nevarnost za nastanek raka);
  • deluje antioksidativno – celične membrane in mitohondrije ščiti pred oksidativnim stresom in prostimi radikali, kar preprečuje razvoj kroničnih vnetij in obolenj;
  • deluje protirakavo;
  • izboljšuje preskrbo telesa s kisikom.

Rožni koren s svojim delovanjem ne moti telesu lastnih procesov. Ljudje, ki uživajo pripravke iz rožnega korena, navadno opazijo naslednje pozitivne učinke:

  • Rožni koren omili učinek stresa, zato ima ta manjši vpliv na telo.
  • Dvigne se fizična zmožnost telesa, kar opazimo pri delu in športu.
  • Izboljšata se koordinacija in koncentracija.
  • Rožni koren izboljša spomin.
  • Jemanje pripravkov iz rožnega korena preprečuje nespečnost, utrujenost in glavobole.
  • Deluje antidepresivno, saj dviguje razpoloženje.
  • Morebitni občutki tesnobe se omilijo.
  • Pozitivne učinke je mogoče opaziti pri spolnosti.
  • Rožni koren pomaga pri izgubi odvečne teže.
  • Krepi imunski sistem.

Najpomembnejše učinkovine v rožnem korenu

Razlog za učinkovitost rožnega korena se skriva v posebnih učinkovinah, ki jih rastlina vsebuje: rosavin, rosarin, rosin in salidrozid ter flavonoidi, fenoli in monoterpeni. Nekoč so menili, da je salidrozid edina aktivna učinkovina v rastlini, vendar so nadaljnje raziskave pokazale, da gre zasluge za učinkovitost pripisati tudi rosavinom. Do sedaj so v korenini rožnega korena odkrili skupno kar 140 različnih kemijskih snovi. Vsebnost snovi se razlikuje glede na rastišče.

Jemanje pripravkov iz rožnega korena

Pripravki z izvlečki rožnega korena se navadno nahajajo v obliki kapsul (tudi izdelek, ki vam je na voljo v spletni trgovini Avita z imenom Adrenal-Intercell in Rhodiola-Intercell). Pripravki iz rožnega korena morajo biti standardizirani, saj je le tako mogoče zagotoviti ustrezno vsebnost aktivnih učinkovin. Na trgu se pojavljajo tudi ponaredki (npr. iz drugih rastlin rodu Rhodiola), ki pa seveda niso enako učinkoviti ali celo manj varni. Pri nakupu pripravkov iz rožnega korena naj bo torej kakovost pomemben kriterij.

Kakovostni pripravki so narejeni iz izvlečka korenine rožnega korena in ne iz prahu zmlete korenine. Priporočeni dnevni odmerek znaša med 200 in 600 mg standardiziranega izvlečka rožnega korena, ki ga zaužijemo v dveh ločenih odmerkih tekom dneva. Prvi odmerek vzamemo zjutraj, drugega pa pred kosilom.

Pripravek lahko načeloma vzamemo tudi med obrokom, vendar so raziskave pokazale, da je absorpcija učinkovin veliko boljša, če ga vzamemo 20 ali 30 minut pred obrokom. Jemanje pozno zvečer ni priporočeno, saj bi stimulativno delovanje utegnilo voditi v nespečnost. Priporoča se, da pričnemo z jemanjem manjših odmerkov (okoli 100 mg), in tako telo postopoma navadimo na delovanje rožnega korena. Poleg tega s postopnim povečevanjem odmerka odkrijemo pravi odmerek zase. 600 mg pripravka rožnega korena potrebuje le malokdo, večini za doseganje pozitivnih učinkov zadostuje že 300 – 400 mg dnevno. Za preprečevanje utrujenosti zadostuje že samo 50 mg dnevno, športniki potrebujejo 100 – 200 mg. 680 mg standardiziranega izvlečka je maksimalni dnevni odmerek, ki ga ne smemo prekoračiti.

Stranski učinki jemanja rožnega korena

Za razliko od drugih snovi s poživljajočim ali antidepresivnim delovanjem (zdravila, alkohol, nikotin) velja izvleček rožnega korena za zelo varnega, saj ne povzroča odvisnosti. Stranski učinki (nervoza, jeza, nespečnost, intenzivne sanje …) se pojavijo pri jemanju prevelikih odmerkov ali pri kombiniranju z napačnimi zdravili ali zelišči. Jemanje se ne priporoča ljudem z depresijo in bipolarno motnjo, ki lahko postanejo manične pri jemanju antidepresivov ali stimulansov. Pred, med in po jemanju rožnega korena se ne priporoča uživanje sladkorja ali kave, saj lahko to vodi v hiperaktivnost in občutke jeze. Sladkor in kofein namreč močno okrepita delovanje rožnega korena. Zaradi pomanjkanja podatkov se odsvetuje jemanje nosečnicam in doječim materam.

Za življenje brez stresa: savna, manj hrane in rožni koren

Poleg jemanja rožnega korena se lahko poslužujemo tudi drugih učinkovitih metod za preprečevanje stresa. Sem zagotovo sodi savna s hladnim tušem na koncu. Če se želimo otresti stresa, je priporočljivo, da zmanjšamo dnevni vnos kalorij na 1600 do 1900 kalorij dnevno in na ta način manj obremenjujemo telo. Zaužita hrana naj bo seveda zdrava, ekološko pridelana in uravnotežena. In nenazadnje, z jemanjem rožnega korena lahko na precej preprost način kljubujemo hitremu in stresnemu tempu življenja, ki smo mu dandanes priča. Če je le mogoče, si po obdobju intenzivnega stresa privoščimo odmor, počitek ali dopust. Kronični stres ima močno negativen učinek na telo, ki se slej ko prej izrazi kot bolezen.

ŠE VEČ KORISTNIH NASVETOV

Nazaj na seznam člankov
  • Stres in pomanjkanje hranilnih snovi (1. del)
    Bolezni / 26. 09. 2018

    Pod izrazom »stres« razumemo velik telesni ali duševni napor. Odziv na stres je odvisen od posameznika, zbolimo predvsem zaradi dolgotrajnega stresa. Za nekatere predstavljajo stresorji veliko oviro, drugi pa jih z lahkoto prenašajo oz. dojemajo kot izziv - kar je odvisno tudi od hranilnih snovi, ki jih ima naše telo na razpolago.

    PREBERITE VEČ
  • Oslabelost nadledvičnih žlez – izvor kronične izčrpanosti (1.del)
    Bolezni / 22. 10. 2017

    Kronična utrujenost in izčrpanost sta v današnjem času poznana mnogim izmed nas. S psihičnimi in fizičnimi obremenitvami se srečujemo skorajda vsak dan, veliko je hitenja in stresnih trenutkov. Sčasoma se pričnejo pojavljati različni bolezenski simptomi, ki jih zdravniki ne morejo pripisati eni sami bolezni. Skupni imenovalec vsem simptomom je velikokrat izčrpanost nadledvičnih žlez – bolezen, ki jo slabo poznajo celo zdravniki.

    PREBERITE VEČ

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.