Tiha vnetja so skrita nevarnost v telesu

Bolezni | 07. 11. 2019

Tiha ali prikrita vnetja v telesu so tista, ki ne »bolijo« in na prvi pogled ne povzročajo težav. Žal temu ni tako! Hude kronične bolezni, kot so Alzheimerjeva bolezen, srčno-žilne bolezni, arterioskleroza, artritis, vnetje črevesja in sladkorna bolezen imajo svoj izvor skoraj vedno v tihem vnetju, ki je več let ostalo neopaženo.

Civilizacijske bolezni so sodobne epidemije

Medicinska stroka čedalje bolj napreduje, razvijajo se nova zdravila, znanstveniki prihajajo do novih spoznanj o človeškem telesu – pa smo zaradi tega ljudje kaj bolj zdravi? Na žalost velja prej nasprotno, saj se število obolelih za t.i. civilizacijskimi boleznimi vsako leto povečuje.

Medtem ko se medicina uspešno bori proti epidemičnim nalezljivim boleznim, pa ostaja proti sodobnim boleznim, ki so posledica nezdravega načina življenja in obilja, precej nemočna. Zaradi njihove vsesplošne prisotnosti med prebivalstvom jih imenujemo tudi »sodobne epidemije«.

Vzroki za civilizacijske bolezni

Vzrok za nastanek civilizacijskih bolezni tiči v sodobnem življenjskem slogu. Obilica stresa, nezdrava (hitra) hrana, preveč sedenja in premalo gibanja privedejo do porušenja ravnovesja v telesu, katerega posledica je vnetni proces.

Vnetni proces sprva poteka tiho, brez večjih simptomov (subklinično), vendar je prav zaradi tega tako zahrbten. Oboleli se ne zaveda, da v telesu poteka prava vojna, vse dokler ni vnetje tako razširjeno, da ga je izredno težko pozdraviti oz. že preide v kronično obliko bolezni. Po nekaterih podatkih naj bi tiha vnetja in njihove posledice bila v kar 70% primerih vzrok za smrt.

Akutna in kronična vnetja

Če je telo ranjeno ali pa se želi hitro znebiti tujka, bo odreagiralo z akutnim vnetjem. To je naravni obrambni mehanizem telesa, s katerim odstranjuje nevarne snovi in povzročitelje bolezni ter zdravi poškodovana tkiva. Vnetje prepoznamo po pordelosti, oteklini, pregrevanju tkiva, bolečini in gnojenju. Navadno traja nekaj dni, nato ga telo samo ustavi.

Kronično vnetje na drugi strani pa poteka manj burno, vendar drastično dlje časa, v nekaterih primerih ostane celo trajno. Pojavi se, ko telo vedno znova doleti nova obremenitev, ki ji ne more več kljubovati.

Kronična vnetja in nenehen boj z njimi predstavljajo še dodatno obremenitev za telo. Stanje znatno poslabšuje izpostavljenost strupom, težkim kovinam, trans maščobam in prehranskim aditivom, ki nas spremljajo na vsakem koraku.

Tiho vnetje lahko napade vsak telesni organ: črevesje (ulcerozni kolitis), notranje stene žil (arterioskleroza), živčevje in možgane (Alzheimerjeva bolezen, demenca), kosti (osteoporoza), sklepe (artritis), trebušno slinavko (sladkorna bolezen), sluznice (alergije) in spolne organe (neplodnost). Zaradi vnetja lahko organi predčasno odpovejo.

Uradna medicina s protibolečinskimi in kortikosteroidi sicer uspešno blaži akutna vnetja, vendar so ta zdravila zaradi številnih stranskih učinkov neprimerna za dolgotrajno uporabo, poleg tega zgolj blažijo posledico, ne odpravijo pa vzroka za nastanek vnetja.

Simptomi tihega vnetja

Simptomi tihega vnetja se razlikujejo od simptomov akutnega vnetja. Navadno se pordelost, oteklina in pregrevanje ne pojavijo, opazimo pa izčrpanost, šibkost in utrujenost. Včasih se pojavijo prav nasprotni simptomi – napetost, nemir, glavoboli in nespečnost. Ker so to zelo splošni simptomi, ki jih lahko povežemo s številnimi obolenji, nam tiho vnetje hitro izgine »z radarja«.

Dolgotrajna vnetja se sčasoma razvijejo v kronična obolenja, kot so demenca, depresija, kronična utrujenost, arterioskleroza, debelost, sladkorna bolezen tipa 2, tumorji, itd.

Vzroki za tiha vnetja

Tiho vnetje je navadno posledica kombinacije dejavnikov, ki smo jim izpostavljeni dlje časa. Naravni obrambni mehanizmi telesa zaradi preobremenjenosti odpovejo, sproži se verižna reakcija. Najpogostejši povzročitelji tihih vnetij v telesu so:

  • stres (prenaprezanje, premalo sprostitve …);
  • porušena črevesna flora (zaradi antibiotikov, napačne prehrane s preveč sladkorja, porušenega ravnovesja med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami, premalo sekundarnih rastlinskih snovi);
  • okoljski strupi (elektrosmog, nikotin, pesticidi, zdravila);
  • pomanjkanje telesne aktivnosti in svežega zraku.

Diagnosticiranje prikritih vnetij

  • CRP in hsCRP

Verjetno se ob tem sprašujete, kako lahko pridemo tihemu vnetju na sled in ga zatremo že v kali, preden povzroči večjo škodo. Najbolje bo, da redno opravljamo preventivne zdravniške preglede, še posebej, če se iz neznanega razloga ne počutimo dobro.

V kolikor se telo že bojuje proti vnetju, je to mogoče ugotoviti s pregledom krvi. V ta namen nam v laboratoriju izmerijo vrednosti hsCRP (visoko občutljivega C-reaktivnega proteina) v krvi, ki velja za pokazatelja vnetnih procesov.

Za razliko od normalnega CRP, ki je znak akutnih vnetij (mejne vrednosti se pričnejo pri 5 mg/l), so povišane vrednosti hsCRP znak tihega vnetja, mejne vrednosti, ki nakazujejo obstoj vnetja, pa se začnejo že pri 0,1 mg/l do 0,5 mg/l.

  • Presnova triptofana in kinurenina

Presnova triptofana je ključnega pomena za zdravje imunskega sistema. Večji del te pomembne aminokisline se porabi za izgradnjo koencimov in beljakovinskih struktur. Del triptofana se pretvori v »hormon spanja« melatonin, »hormon sreče« serotonin in v aminokislino kinurenin, katerega naloga je zaviranje pretiranih reakcij imunskega sistema.

Pri preveliki količini kinurenina se telo ne more več uspešno bojevati proti povzročiteljem bolezni. V primeru tihega vnetja se poruši encimsko ravnovesje, zaradi česar iz triptofana nastaja več kinurenina kot običajno, triptofana pa prične primanjkovati.

Pomanjkanje triptofana povzroči primanjkljaj serotonina in melatonina, zato se pojavijo depresivna občutja, krči, omejena gibljivost in nespečnost. Izmerjene presežne vrednosti kinurenina v krvi so lahko pokazatelj tihega vnetja v telesu.

  • Razmerje med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami

Tudi razmerje med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami oz. med arahidonsko kislino in kislinama EPA/DHA je pomemben pokazatelj dogajanja v telesu.

Delovanje arahidonske kisline v telesu:

  • Pospešuje vnetja,
  • zvišuje krvni tlak,
  • zoži žile in vodi v arteriosklerozo (poapnenje žil in trombozo),
  • pospešuje razvoj srčno-žilnih bolezni.

Delovanje maščobnih kislin EPA in DHA:

  • zavirajo vnetja,
  • znižujejo krvni tlak,
  • širijo žile,
  • znižujejo nivo trigliceridov,
  • varujejo pred demenco,
  • preprečujejo vedenjske motnje in depresivna občutja.

Presežki omega-6 maščobnih kislin delujejo kot prilivanje olja na požar – pospešujejo vnetne procese. Določen delež omega-6 maščobnih kislin je sicer pomemben za telo, vendar je pri tem pomembno, da so v pravilnem razmerju z omega-3 maščobnimi kislinami.

Idealno razmerje je 1:3 (omega-3:omega-6), vendar je v sodobni prehrani močno porušeno v prid omega-6 maščobnim kislinam (tudi do razmerja 1:50!). Bolj kot se oddaljimo od idealnega razmerja, več prostih radikalov se sprošča v telesu.

Kot že vemo, so prosti radikali močni pospeševalci vnetij, hkrati pa rušijo imunološko ravnovesje v telesu. Analiza maščobnih kislin v krvi je tako tretji pokazatelj morebitnega tihega vnetja v telesu.

Koristne omega-3 maščobne kisline najdemo v olju alg, chia semenih, orehih, slanikih, lososu, ostrigah, kozicah ter ribjem in lanenem olju.

Živila, ki pospešujejo vnetja

Vnetja pospešujejo predvsem živila, pri kateri pride zaradi toplotne obdelave ali druge oblike predelave do vezave molekul sladkorja na beljakovinsko ali maščobno molekulo. Ob tem se sestava hrane ireverzibilno spremeni, tvorijo pa se tudi končni produkti z imenom AGE (advanced glycation end products), ki se lepijo na različna telesna tkiva in s tem omejujejo njihovo delovanje.

Med najbolj škodljiva živila v primeru vnetij prištevamo:

  • alkohol,
  • industrijska jedilna olja (palmovo olje, sončnično olje, margarina),
  • trans maščobe (v ocvrtih jedeh, pecivu, omakah, sadnih rezinah …) ,
  • predelana živila in predpripravljena hrana (npr. zmrznjene pice, sadni jogurti, sladkani kosmiči, sladkarije in pecivo),
  • hrana z glutenom (žita, soja, koruza),
  • prečiščen sladkor in fruktoza,
  • predelano meso (klobase, hrenovke, salame …) in meso živali, ki so bile krmljene s sojo, koruzo ali drugimi viri omega-6 maščobnih kislin,
  • vsa živila, na katera smo alergični ali jih slabo prenašamo (preobčutljivost na gluten, laktozo …),
  • in mlečne izdelke.

Živila s protivnetnim delovanjem

Na srečo obstaja kar nekaj živil, ki zaradi ugodne sestave pomagajo uravnavati imunski sistem in s tem ponovno vzpostaviti primeren vnetni odziv v telesu.

V primeru kroničnih vnetij se svetuje uživanje:

  • alg (klamatske alge, klorela, norveški kelp, spirulina, olge iz alg)
  • mastne morske ribe (slaniki, skuše, polenovke, losos)
  • začimbe in zelišča: ingver, kurkuma, čebulnice, česen, regrat, por, navadni komarček, klinčki, rožmarin, timijan, poper, čili, origano, peteršilj, koprive, pinije, grozdne peške
  • sadje z visoko vsebnostjo polifenolov, flavonoidov in antioksidantov: borovnice, maline, ribez, murve, bezgove jagode, acai jagode, aronija, goji jagode, brusnice
  • sadje z veliko encimi: papaja, ananas, guava, fige
  • zelena zelenjava: špinača, brstični ohrovt, cvetača, brokoli, paprika, olive, stročji fižol, ohrovt
  • korenike: astragalus, ginseng, maca, ašvaganda, sibirski ginseng, korenina jama
  • vitamin C (tudi kratkotrajno jemanje visokih odmerkov z infuzijo)

Zmanjševanje dejavnikov za tiha vnetja v vsakdanjem življenju

Ker je stres eden glavnih pospeševalcev vnetij, se mu je potrebno kar najbolj izogibati.

1.) Zgodnji odhod v posteljo

V posteljo se odpravimo pred 23. uro in vstajajmo kar se da zgodaj. Na ta način bomo naspani in hkrati imeli kar največ od dneva. Reden urnik spanja, ki nam zagotavlja 7 -8 ur spanca in s tem manj stresno življenje.

2.) Jutranja meditacija

Čeprav bi morda zjutraj najraje še malce poležali, pa bomo z 10-minutno meditacijo najboljše začeli dan, saj se bodo zbrale naše misli, hkrati pa bomo v dan stopili umirjeni.

3.) Dan brez telefona

Neprestano smo priklopljeni na mobilne naprave, ki oddajajo sevanje in nas vznemirjajo z neprestanim zvonenjem in opozarjanjem na obvestila. Sami nadzorujemo uporabo mobitela – naj ne bo obratno.

4.) Nasmejmo se – kar se da pogosto

Čeprav se zdi nasmeh tako preprost ukrep, pa ima zelo blagodejen učinek na telo in psiho. Zmanjšuje stres in sprošča obrazne mišice.

5.) Stopimo iz cone udobja

Naredimo nekaj nenavadnega, nekaj novega. Če se stalno vrtimo v krogu, ne bomo nikoli dosegli svojega polnega potenciala. Malce tveganja vnese v življenje razburljivost in dviguje samozavest. Ne bojmo se morebitnih neuspehov in padcev – so del življenja, iz njih se naučimo dragocene življenjske lekcije.

6.) Dihajmo pozorno

Dandanes dihamo plitvo in hitro. Nekajkrat na dan ozavestimo svoje dihanje in naredimo nekaj globokih vdihov, ki bodo ponesli kisik do vseh celic telesa. Počutili se bomo bolj zbrane in osredotočene.

7.) Privoščimo telesu zdravo hrano

Uživajmo protivnetno, vegetarijansko hrano z veliko sadja in zelenjave ter malo ali nič sladkorja, kruha in mleka.

8.) Ne kadimo in ne pijmo alkohola

9.) Ustrezna higiena ustne votline

Ustrezna higiena zob in dlesni je ključnega pomena, saj se od tod vnetja hitro razširijo po telesu.

10.) Zdrava črevesna flora

Črevesna mikroflora je temelj zdravja. Uživajmo živila, bogata s probiotiki in balastnimi snovmi (prebiotiki). Če imamo porušeno črevesno floro ali pa smo zakisani, se priporočajo metode čiščenja črevesja.

11.) Ukvarjajmo se s športom

Vsaj 20 minut dnevno poskrbimo za zmerno gibanje, ki pospeši prekrvavitev in dvigne srčni utrip.

ŠE VEČ KORISTNIH NASVETOV

Nazaj na seznam člankov
  • Zdrava prehrana preprečuje kronična vnetja
    Prehrana / 22. 12. 2017

    Gre za pravi začarani krog: dolgotrajna vnetja slabijo imunski sistem, oslabljeni imunski sistem pa se ne more boriti proti vnetjem. Iz takšne situacije se razvijejo težke kronične bolezni. Na srečo pa lahko z izbiro prehrane in življenjskim stilom odločilno vplivamo na vnetne procese v telesu.

    PREBERITE VEČ
  • Artritis – celostno zdravljenje
    Bolezni / 30. 10. 2017

    Uradna medicina pravi, da je artritis neozdravljiv. Ker zdravniki ne poznajo vzrokov za nastanek te bolezni, lahko samo lajšajo simptome. Zdravila za artritis imajo številne stranske učinke, jemati pa jih moramo več let in desetletij, zato si je pametno prebrati, kakšne so alternative. Artritis je ozdravljiv, vendar moramo za to spremeniti svoj življenjski stil. Ste na to pripravljeni?

    PREBERITE VEČ

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.