Zdrava prehrana preprečuje kronična vnetja

Vnetni proces

Kronična vnetja spadajo med civilizacijske bolezni, kamor prištevamo tudi visok krvni tlak, arteriosklerozo, sladkorno bolezen, Alzheimerjevo bolezen, sindrom razdraženega črevesja in nekatere druge. Težave se običajno ne pojavijo iznenada, temveč se počasi stopnjujejo do trenutka, ko zahrbten kašelj kar noče izginiti, visok krvni tlak postane nekaj normalnega, bolečino zaradi vnete črevesne sluznice pa sprejmemo kot dejstvo.

Kronično vnetje pravzaprav ni obolenje, temveč vrsta procesov, ki so namenjeni zdravljenju telesa. Telo ima namreč poseben načrt za nujne primere, ko ga napadejo bakterije, virusi, glivice, strupi, paraziti, alergeni in ostanki presnove. Ta načrt vključuje vnetni odziv – oteklino, rdečino, povišano telesno temperaturo, bolečino in začasno izgubo funkcije tkiva na prizadetem mestu. Tovrstni simptomi se pojavijo zaradi povečane prekrvavitve na prizadetem mestu in kopičenja celic imunskega sistema, ki poskušajo preprečiti vdor patogenih organizmov. Namen celotne vnetne reakcije je uničenje patogenega organizma oz. dražeče snovi. Vnetna reakcija, ki je akutna in traja samo nekaj dni, je koristna za telo.

Kronično vnetje

Če je telo dlje časa izpostavljeno istim dražljajem ali obremenjeno z napačno prehrano, postane vnetje KRONIČNO, sprva koristni vnetni procesi pa postanejo kronični in škodljivi za telo. Na začetku pogosto ne povzročajo nobenih neposrednih težav – zdravniki takšno stanje označujejo kot subklinično vnetje. Čeprav je obolenje tiho in očem nevidno, pa to ne pomeni, da ni nevarno.

Prav nasprotno – kronična vnetja počasi, a vztrajno slabijo in preobremenjujejo imunski sistem, hkrati pa se lahko zasejejo tudi drugod po telesu. Tako se razvijejo sinusitis (kronično vnetje nosne sluznice), tonsilitis (kronično vnetje mandljev), bronhitis (kronično vnetje bronhijev), parodontitis (kronično vnetje dlesni) in druga kronična vnetja. Posebej nevarna so vnetja, ki se naselijo v t.i. mrtvih zobeh (v zobeh brez živca). Zobozdravniki le redko v celoti odstranijo okužbo, zato bakterije, strupi in presnovki nenehno uhajajo v krvni obtok.

Poleg klasičnih vnetnih bolezni, kot so revma, želodčno-črevesna obolenja, astma, alergije, dermatitis in luskavica, pa najnovejše raziskave kažejo, da so vnetja posredno ali neposredno povezana tudi z drugimi boleznimi – od infarkta, srčno-žilnih obolenj, Crohnove bolezni, sladkorne bolezni tipa 2, multiple skleroze, Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni pa vse do tinitusa (zvonjenja v ušesih) in osteoporoze.

Pravilna prehrana je odločilnega pomena

Živila lahko razdelimo v dve skupini, in sicer na živila, ki spodbujajo vnetja, in na živila, ki jih zavirajo oz. preprečujejo. Večina dandanes priljubljenih živil na žalost spada v prvo skupino. Sladkarije, predpripravljene jedi, živila iz bele moke in meso spodbujajo kronična vnetja. Nasprotno pa živila z veliko vlakninami, dobrimi maščobami in dragocenimi sekundarnimi snovmi blažijo in zavirajo vnetja. Pri prehranjevanju se držimo načela, da naj bo hrana kar se da pisana, sveža in raznolika.

Kisla in bazična živila

Če želimo učinkovito preprečiti vnetja, bo najbolje, da posegamo po bazičnih živilih. Ta opredelitev se ne nanaša na njihov okus, temveč na presnovni, kemični učinek v telesu (koliko kislih presnovnih ostankov »povzroča« živilo). Limona ima npr. zelo kisel okus, vendar na telo deluje bazično.

Živila, ki zakisajo, hkrati tudi spodbujajo vnetja. Med tovrstna živila in surovine prištevamo živalske maščobe in beljakovine, izdelke iz bele moke, prečiščen sladkor, pecivo in izdelke iz testa ter gazirane sladke pijače. Poleg živil telo zakisajo tudi alkohol, nikotin, stres, zdravila, okolijski strupi, pomanjkanje gibanja in negativna čustva.

Bazična živila, ki zavirajo vnetja, so malo predelani izdelki ekološkega izvora:

– sadje (avokado, češnje, granatno jabolko, limone, ananas, papaja, mango…),

– hladno stiskana rastlinska olja (laneno, konopljino, kokosovo olje, olje črne kumine…),

– sveža zelenjava (zelena, špinača, brokoli, radič, artičoke, čebula, česen),

– fermentirana zelenjava (kislo zelje),

– gobe,

– suho sadje (fige, goji jagode, acai jagode, aronija…),

– kalčki (leča, amarant, brokoli, redkvica…),

– semena (lanena semena, chia semena…),

– stročnice,

– rjave alge,

– jagodičevje (maline, borovnice, rakitovec, brusnice, robidnice…)

– čaji (še posebej zeleni čaj),

– oreščki (mandlji, orehi, lešniki…),

– začimbe (kurkuma, ingver, čili…)

– ter zelišča (žajbelj, timijan, peteršilj, bazilika, kamilica…).

Vrnimo se k naravi in uživajmo kar se da sveža, nepredelana in ekološka živila. Ne pustimo se zavesti prehranski industriji, ki reklamira močno predelana, sladka in umetna živila, ki nimajo nobene hranilne vrednosti za telo.

Optimalno razmerje med maščobnimi kislinami

Omega-3 maščobne kisline zmanjšujejo vnetja, medtem ko jih presežek omega-6 maščobnih kislin spodbuja. Kljub temu telo nujno potrebuje omega-6 maščobne kisline, vendar v pravem razmerju. To znaša 1: 3 ali 1:5 v korist omega-6 maščobnim kislinam. Današnja prehrana ruši to razmerje močno v prid omega-6 maščobnim kislinam (celo do 1:50). Najbolj problematična izmed omega-6 maščobnih kislin je arahidonska kislina, ki jo najdemo v mesu, rumenjaku in maslu. Telo jo lahko izdela samo iz linolne kisline (omega-6 maščobne kisline rastlinskega izvora). Pri že obstoječih vnetjih naj bi se izogibali živilom z linolno in arahidonsko kislino. Linolna kislina se v večjih količinah nahaja v osatovem in sončničnem olju.

Omega-3 maščobne kisline za razliko od omega-6 maščobnih kislin zavirajo vnetja in na ta način preprečujejo avtoimunska obolenja, nevrodegenerativne bolezni (demenca, Alzheimerjeva bolezen) in zmanjšujejo verjetnost za nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Največ omega-3 maščobnih kislin najdemo v lanenih semenih in olju, konopljinih semenih in olju ter oreščkih. Tudi v semenih črne kumine najdemo veliko omega-3 maščobnih kislin, vendar so semena velikokrat onesnažena s kemikalijami in pridobljena na način, ki močno obremenjuje okolje, zato se kot vir omega-3 maščobnih kislin priporočajo le v manjših količinah.

Hranilne snovi in antioksidanti

Med vnetnim procesom nastajajo prosti radikali, ki v prevelikih količinah povzročajo oksidativni stres. Ta pospešuje staranje organov in povzroča množico različnih bolezni. Oksidativnim procesom uspešno kljubujejo antioksidanti. Med drugim jih najdemo v sadju in zelenjavi iz ekološke pridelave. Odlični viri antioksidantov so tudi gobe, jagodičevje, semena, oreščki, kalčki in zelišča. Največ antioksidantov se bo ohranilo, če živil ne bomo toplotno obdelali. Več zanimivih informacij o antioksidantih si lahko preberete v sledečih člankih:

1. Antioksidanti – varuhi celic,

2. Glutation – najpomembnejši antioksidant.

Poleg antioksidantov k zdravljenju vnetij pripomore vitamin D, ki znižuje vrednosti vnetnih delcev v krvi.

Magnezij je kralj med minerali, ki blažijo vnetja. Posebej veliko ga bomo našli v amarantu, kvinoji, leči, polnozrnatem rižu, bučnih semenih, sončničnih semenih, mandljih, špinači, koprivah, baziliki, majaronu in žajblju.

Encimi

Encimi so nujno potrebni za pravilno delovanje presnove in pomembno prispevajo k blaženju raznovrstnih vnetij. V naravnih živil so encimi, potrebni za njihovo presnovo, že prisotni. Ker pa so ti encimi občutljivi na toploto in mraz, jih s kuhanjem, pečenjem, praženjem in zmrzovanjem uničimo. Encimsko aktivnost znižujejo tudi ostanki kemikalij in pesticidov. Zadostno količino encimov zaužijemo z uživanjem velike količine surovih oz. nepredelanih živil iz ekološke pridelave. Z encimi sta še posebej bogata papaja in ananas.

Negazirana voda

Za splakovanje škodljivih snovi in ostankov presnove telo potrebuje zadostno količino čiste, negazirane izvirske vode. Ta bo splaknila limfni sistem, odstranila kisle presnovne ostanke in s tem preprečila vnetja.

Previdno pri prehranskih preobčutljivostih in alergijah

Pri že obstoječih vnetjih predstavlja intoleranca (preobčutljivost) na določena živila še dodatno obremenitev za telo. Veliko ljudi je intolerantnih na mleko, gluten, jajca in pšenične beljakovine. Žal le redki vedo za povezavo med vnetji in prehranskimi preobčutljivostmi. Najbolj izpostavljeno za razvoj vnetij je v tem primeru črevesje, saj je s 400 kvadratnimi metri površine največji organ, zato ima največji vpliv.

Zdrav življenjski slog

Poleg zdrave prehrane je izrednega pomena tudi zdrav življenjski slog. Z zmernim, a rednim gibanjem bomo preprečili pridobivanje odvečne teže. Debelost bistveno povečuje verjetnost za nastanek vnetnih procesov, saj se iz trebušne maščobe vseskozi izločajo hormoni, ki spodbujajo vnetja. Trebušna maščoba je odgovorna za nastanek »tihih« vnetij, ki jih zdravniki težko diagnosticirajo, pa vendar njihova prisotnost vodi v razvoj resnih obolenj.

Zmerno gibanje mišic požene tok limfe in pospeši izločanje kislih presnovnih ostankov.

Vpliv psihe in spanja na vnetja

Pretiran stres, negativna čustva in misli, strahovi in skrbi imajo neposreden vpliv na imunski sistem, saj aktivirajo sproščanje vnetnih snovi. Meditacija in življenje po filozofiji »tukaj in zdaj« nam lahko pomagata pri umirjanju toka misli.

Pomanjkanje spanja je resen problem, ki spodbuja vnetja. V drugem delu noči se namreč sprošča hormon kortizol, ki je pomemben zaviralec vnetij. Porušen bioritem zmoti nastajanje kortizola in s tem spodbuja širjenje vnetij.