Antioksidanti – varuhi celic

Prehrana | 21. 10. 2017

Prosti radikali spadajo med povzročitelje številnih bolezni. Napadajo naše celice, pri tem pa jih lahko poškodujejo do te mere, da niso več sposobne opravljati svojih funkcij. Več kot je poškodovanih celic, slabše deluje napadeni organ. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo v takšni situaciji začela razvijati bolezen. Na srečo antioksidanti učinkovito branijo celice pred napadi škodljivih prostih radikalov.

Proces oksidacije v telesu

V telesu se kisik veže s kompleksnimi presnovnimi molekulami – ta proces imenujemo oksidacija. Pri tem kot stranski produkt nastajajo prosti radikali. Prosti radikali so molekule, ki so izgubile enega izmed svojih elektronov in so posledično zelo reaktivne in nestabilne. Zelo hitro reagirajo z drugimi molekulami (molekulami celične membrane, DNK, beljakovinami) in jim »ukradejo« elektron, da bi si tako povrnili ravnovesje. Takšne reakcije velikokrat potekajo verižno, hitro in nenadzorovano. Za celico so izredno škodljive. Nastajanje prostih radikalov nenehno poteka v telesu, še bolj intenzivno pa ob določenih škodljivih dejavnikih (ionizirajoče sevanje, onesnažen zrak, stres, alkohol, kajenje …). Na povečano nastajanje vplivata tudi toplota in staranje.

Proces oksidacije si lahko ogledamo na prerezanem jabolku ali banani. Eno polovico jabolka nakapljajmo z limono (vsebuje vitamin C, ki je antioksidant), druge pa ne. Čez kakšno uro bo nezaščitena polovica porjavela (oksidirala), druga pa bo ostala skoraj enaka kot prej.

Oksidativni stres in njegove posledice

Ko v telesu poteka več oksidativnih kot antioksidativnih procesov, govorimo o oksidativnem stresu. Posebej nevaren je oksidativni stres, ki traja dlje časa, torej nekaj mesecev ali celo let.

Oksidativni stres vodi v staranje in razvoj bolezni, še posebej pri ljudeh z dednimi nagnjenostmi. Simptomi oksidativnega stresa so bolečine v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika, kronično pomanjkanje energije in drugi simptomi, ki jih zlahka zamešamo z drugimi boleznimi. Zaradi netipične klinične slike se prisotnost oksidativnega stresa mnogokrat odkrije zelo pozno. Je povod in sopovzročitelj mnogih bolezenskih stanj, kot so rakava obolenja, ateroskleroza, srčni infarkt, možganska kap, demenca, bolečine v sklepih (revma), Alzheimerjeva bolezen, sladkorna bolezen, kronični bronhitis, siva mrena in druge.

Napadi prostih radikalov namreč povzročajo:

  • omejeno funkcionalnost celic ali celično smrt zaradi poškodb membrane;
  • poškodbe DNK, ki privedejo do nekontrolirane delitve celic (nastanek raka);
  • blokado delovanja encimov;
  • zmanjšano nastajanje telesu lastnih beljakovin;
  • uničenje celičnih receptorjev na površju celice, ki so specializirani za posamezne snovi.

Oksidativnega stresa je v današnjem času veliko več kot nekoč. Ljudje so bili v preteklosti manj izpostavljeni dolgotrajnemu stresu, jedli so bolj zdravo (manj predelano) hrano, veliko so se gibali in bili na soncu. Dandanes veliko ljudi kadi, pije alkohol, živi v onesnaženih mestnih središčih, dolgo časa sedi, veliki so tudi pritiski, ki jih doživljajo na delovnih mestih.

Nastajanje prostih radikalov spodbujajo tudi kemikalije in razredčila, industrijsko predelane maščobe in sladkor, konzervansi, barvila, arome, ostanki pesticidov, herbicidov in fungicidov, radioaktivna in elektromagnetna sevanja, droge, zdravila, kozmetika iz sintetičnih sestavin in pretirano sončenje. Prav zaradi vseh naštetih dejavnikov bi moral vsakdo izmed nas poskrbeti za ustrezno visok nivo antioksidantov (lovilcev prostih radikalov) v telesu. Dosežemo ga z uživanjem ustreznih živil ali s prehranskimi dopolnili.

Kaj so antioksidanti?

Antioksidanti so molekule, ki lahko preprečijo ali pa vsaj upočasnijo oksidacijo drugih molekul. Antioksidante delimo v dve obsežni skupini – na tiste, ki so topni v vodi, in tiste, ki so topni v maščobah. Določene antioksidante telo izdela samo, spet druge pa moramo v telo vnesti sami preko prehrane. Poznamo več sto različnih spojin z antioksidativnim delovanjem, veliko pa jih najverjetneje sploh še nismo odkrili.

Med antioksidante prištevamo:

  • nekatere vitamine: vitamin C (askorbinska kislina), vitamin E, alfa in beta karoten (ki se v telesu pretvori v vitamin A), koencim Q10;
  • likopen, lutein, alfa-lipoično kislino, n-acetyl-cistein, kapsaicin, hesperidin, rutin, astaksantin, zeaksantin, glutation, kriptoksantin;
  • nekatere minerale: selen, cink, baker, magnezij, železo in krom;
  • flavonoide: tangeritin, kvercetin, katekin, theaflavin, genistein, resveratrol …;
  • fenolske kisline in njihove estre: salicilno kislino, galotanine …;
  • neflavonoidne fenole: npr. kurkumin.

Živila z največ antioksidanti

Mednarodno uveljavljeni standard za meritev antioksidativnih potencialov živila se izraža v enotah ORAC (Oxygen Radical Absorbance Capacity). Za učinkovito zaščito pred staranjem naj bi dnevno zaužili med 3000 in 5000 enotami ORAC. Po opravljenih raziskavah so se med živila z največ antioksidanti uvrstili: mleti klinčki, cimet, sirek, origano, kurkuma, kakav, kumina, peteršilj, bazilika, suhe slive, rozine/grozdje, borovnice in drugo jagodičevje, oreščki, brokoli, špinača…

Pomen uživanja antioksidantov

Pred prostimi radikali se ne moremo v celoti obvarovati, lahko pa poskrbimo, da antioksidanti kar najbolj preprečijo oz. omilijo poškodbe.

Z uživanjem živil, ki so bogata z antioksidanti, preprečimo nastanek oksidativnega stresa in z njim povezanih bolezni. Če je do bolezni že prišlo, lahko z izbiro primerne prehrane zaviramo njen nadaljnji razvoj. Antioksidanti prav tako izboljšujejo delovanje imunskega in živčnega sistema ter povečujejo telesne sposobnosti pri naporih.

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.