Histaminska intoleranca

Prehrana | 01. 02. 2022

Ali se vam dogaja, da pico včasih prenesete dobro, spet drugič pa vas že pol ure po obroku začne boleti trebuh in dobite drisko? Se vam po avokadovem namazu kdaj pojavita koprivnica in srbečica? Vam zaradi peščice oreščkov otečejo prsti? Se zaradi grižljaja kvašenega peciva nenadoma počutite izčrpane in vas začne po vsem telesu srbeti?

Simptomi histaminske intolerance so naravnost skrivnostni. Poleg tega pogosto traja leta, preden bolniki končno prejmejo diagnozo.

Histamina ne najdemo le v različnih živilih, temveč je tudi telesu lasten prenašalec oz. transporter, ki je bil farmakološko prvič opisan leta 1910. V telesu se histamin tvori iz aminokisline histidin z delovanjem encimov, ob različnih dražljajih pa se v telesu sprosti. Zdravo telo histamin razgradi dovolj hitro, da ne povzroča težav. Velikokrat pa histamin preseže mejno vrednost, ki jo telo še prenaša, in začnejo se težave.

Histamin preplavi telo, to pa se odzove s telesnimi ali tudi duševnimi simptomi; ta proces v medicini imenujemo histaminoza. Pojavijo se lahko glavobol, koprivnica, rdečina na koži in srbečica, želodčne in črevesne težave. Ti simptomi so podobni alergiji, pri kateri je za težave kriv naval histamina, a strogo gledano histaminoza ni alergija, saj v krvi ni značilno povišanih vrednosti protiteles IgE.

Histamin je koristen in potreben

Histamin je v običajni količini za naše telo pomemben. Kot tkivni hormon in živčni prenašalec vpliva na številne telesne funkcije, med drugim na ritem spanja in budnosti, rast celic, celjenje ran ter izločanje želodčnega soka in črevesno peristaltiko. Vpliva pa tudi na sposobnost učenja, spomin in celo čustva. Doslej so znane štiri vrste receptorjev v telesu, prek katerih lahko histamin deluje na skoraj vse organe in živčne strukture.

Histamin je sestavljen predvsem iz mastocitov (posebnih celic, ki sodelujejo pri obrambi telesa) in drugih krvnih telesc, kot so bazofilci (bele krvničke) in trombociti (krvne ploščice), ter nekaterih živčnih celic, ki lahko histamin shranjujejo znotraj celic in ga pri določenih dražljajih sprostijo. Takšna stimulacija poteka ne le v okviru telesu lastnih imunskih odzivov, temveč tudi pod vplivom številnih zdravil, ob vnetnih procesih, zaradi poškodb ali ob pomanjkanju kisika v telesu.

Histamin in njegova encimska nasprotnika

Sproščeni histamin pa ima po drugi strani različne druge reakcije, med drugim krčenje gladkega mišičja v bronhijih in črevesu, draženje živčnih vlaken ali tudi razširitev žil. Vse to lahko deloma privede do zelo neprijetnih simptomov – vsaj kadar je v telesu nesorazmerje med lastno proizvodnjo ali vnosom in razgradnjo histamina.

K sreči pa imamo v igri dva nasprotnika histamina: encima diaminooksidaza (DAO) in histaminska N-metiltransferaza (HNMT). DAO je encim, ki ga proizvajajo celice črevesne sluznice in ima odločilno vlogo pri razgradnji histamina iz živil. DAO lahko razgradi tudi zunajcelični (prosti) histamin, HNMT pa je odgovoren zlasti za razgradnjo znotrajceličnega histamina, predvsem v jetrih, ledvicah, osrednjem živčnem sistemu in bronhialni sluznici.

Vzroki za pomanjkanje encima DAO

Do presežka histamina lahko pride na več načinov; eden izmed njih je motnja v aktivaciji mastocitov. Še pogosteje pa imamo opraviti s pomanjkanjem encimov, ki razgrajujejo histamin – tu je odločilen predvsem DAO.

Na proizvodnjo encima DAO lahko vplivajo številni dejavniki:

  • stres (predvsem kroničen),
  • kronična vnetja,
  • hormonska neravnovesja,
  • pomanjkanje spanca,
  • nepravilno delovanje črevesne stene,
  • nepravilna prehrana in alkohol,
  • obremenjenost s težkimi kovinami,
  • zdravila,
  • genetska nagnjenost.

Ob pomanjkanju DAO, po zaužitju obroka z visoko vsebnostjo histamina, nastopijo dokaj neprijetni simptomi, saj se histamin v črevesju ne more zadostno razgraditi. To lahko npr. povzroči motnje v delovanju črevesne stene, sluznica postane prepustnejša in se vname. Pojavijo se bolečine in krči v trebuhu, slabost, driska in močni vetrovi. Ob neravnotežju črevesne flore (disbiozi) lahko k preveliki proizvodnji histamina prispevajo tudi nekatere bakterije črevesnega mikrobioma.

Simptomi pri histaminski intoleranci

Histaminsko toleranco pogosto zamenjujemo z alergijskim odzivom. Vendar so vrednosti protiteles pri histaminski intoleranci običajno normalne. To je razumljivo, saj je histaminska intoleranca presnovna motnja. Strogo gledano pravzaprav izraz histaminska intoleranca ni pravilen – histamin je namreč telesu lastna snov, s katerim organizem običajno zna ravnati. Pri tej motnji pa je zaradi opisane nezadostne sposobnosti razgradnje histamina raven histamina trajno ali začasno previsoka. Zato je ustreznejše poimenovanje histaminoza, ki pa se v praksi ni tako uveljavilo kot histaminska intoleranca.

Podobno kot pojmi, ki opisujejo to presnovno motnjo, nas utegnejo begati tudi njeni simptomi. Izvidi alergoloških in internističnih preiskav so navadno negativni; pacienti morajo dolgo romati od zdravnika do zdravnika, preden kdo njihove simptome vzame resno.

Težave pa so lahko nadvse raznovrstne in prizadenejo vse telesne sisteme:

  • Kožni odzivi: rdečina, srbečica, koprivnica, akne, ekcemi, ragade.
  • Imunski sistem: simptomi, podobni gripi, bolečina in praskanje v grlu, navadni herpes.
  • Simptomi, podobni alergijam: solzenje očesa, izcedek iz nosu, bolečine v grlu, oteženo dihanje, težave kot pri astmi.
  • Mišično-skeletni sistem: otečeni in boleči sklepi, krči.
  • Urogenitalni trakt: menstrualne težave, navali vročine, razdraženost mehurja.
  • Prebavni trakt: driska, vetrovi, trebušni krči, bolečine v želodcu, zgaga, slabost in bruhanje.
  • Drugi možni simptomi: nenadna izčrpanost, motnje spanja, tesnoba, glavobol, migrena, vrtoglavica.

Kaj poslabša težave pri histaminski intoleranci?

Na ravnovesje histamina v telesu poleg motnje v aktivaciji mastocitov in pomanjkanja encimov DAO vplivajo še drugi dejavniki. Pomembno vlogo pri tem imata tudi stres in hormonsko stanje, zlasti zdravje ščitnice. Težave se lahko občutno poslabšajo tudi zaradi premalo spanja, visokih temperatur in intenzivne telesne dejavnosti. Kaže, da celo nestabilnost vratne hrbtenice močno vpliva na presnovo in da je histaminska intoleranca zelo pogosto povezana prav s poškodbami tega predela.

Temu se pogosto pridruži tudi osiromašena črevesna flora. Zaradi sodobne prehrane, polne ojačevalcev okusa, konzervansov in barvil, a s premalo prehranskih vlaknin in mikrohranil, dobivajo nujno potrebni mikroorganizmi v mikrobiomu premalo hrane in oskrbe. Tudi razrast bakterij v tankem črevesu (ang. small intestinal bacterial overgrowth – SIBO) in pomanjkanje želodčne kisline lahko v črevesni sluznici povzročita tak stres, da se tvori preveč histamina, šibka pa je tudi razgradnja.

Katera živila so najbolj problematična?

Histamin najdemo v več živilih, nastaja pa tudi pri gnitju in kvarjenju svežih živil ter pri zorenju, fermentaciji in vrenju. Načeloma razlikujemo med:

  • živili, ki vsebujejo histamin,
  • snovmi, ki histamin sproščajo,
  • zaviralci DAO,
  • drugimi biogenimi amini (signalnimi snovmi, kot so hormoni, živčni prenašalci, posredniki).

Živila, ki vsebujejo histamin, so med drugim paradižnik, avokado, jajčevec, špinača, kislo zelje, kvas, kvasni izvlečki, kis, v kisu vložena zelenjava, ribe (če niso povsem sveže ulovljene), meso (če ni povsem sveže), klobase in salame, zrelejši siri ter alkoholne pijače in fermentirani sadni sokovi.

Kolikšne težave nam bo hrana povzročila, pa ni odvisno le od vrste zaužitih živil, temveč tudi od njihove kombinacije in količine. Tudi drugi biogeni amini, ki jih razgrajuje DAO, lahko prispevajo k čezmernemu nalaganju histamina v telesu. Vsebujejo jih predvsem živila, kot so ananas, arašidi, maline, stročnice, kivi, pomaranče in papaja.

Alkohol, jagode, oreščki, morski sadeži, čokolada, paradižnik in citrusi pa so tako imenovani sproščevalci histamina – zmorejo ga namreč sprostiti iz različnih skladiščnih celic. Proces je neodvisen od tega, ali primanjkuje DAO ali ne. Bolniki imajo težave navadno takrat, kadar je aktivnost encima HNMT zmanjšana.

Med zaviralce diaminooksidaze med drugim štejejo alkohol in naslednja zdravila: acetilcistein (bolezni dihal, lajšanje izkašljevanja), metoklopramid (proti slabosti in bruhanju) ter verapamil, ki se pogosto predpisuje proti visokemu krvnemu tlaku in koronarni arterijski bolezni.

Histaminska intoleranca – kako postavimo diagnozo?

V diagnostiki je bilo zadnja leta storjenega veliko. Na podlagi krvi je mogoče meriti skupni histamin in tudi DAO. Razberemo lahko tudi celotno zmogljivost razgradnje histamina. Poleg tega utegne koristiti, če preverimo stanje drugih dejavnikov razgradnje histamina, zlasti vitamina B6, bakra in cinka.

Smiselno je tudi preveriti, ali morda v blatu niso mikrobni proizvajalci histamina, ter analizirati fiziološko črevesno floro in markerje sluznice. Markerji sluznice, kot so alfa-1-antitripsin, kažejo na prepustnost sluznice.

Povišane vrednosti nakazujejo večjo prepustnost in s tem sindrom prepustnega črevesja. Možno je tudi določiti raven histamina in metilhistamina v urinu. Poleg tega je pomembno dognati, ali je prisotna tudi alergija.

Katera živila lahko jemo pri histaminski intoleranci?

 Kratek pregled živil, ki jih osebe s histaminsko intoleranco dobro prenašajo:

  • sveža, nepredelana ali malo predelana živila
  • vse lokalne vrste zelenjave razen špinače, paradižnika, kislega zelja,
  • vse domače vrste sadja razen malin in jagod (a paziti je treba na stopnjo zrelosti – sadje naj ne bo prezrelo),
  • nepredelano sveže meso, lahko globoko zamrznjeno, na hitro odtaljeno in obdelano,
  • sveže ulovljene ribe,
  • nekvašeni pekovski izdelki,
  • sveži sir, mlada gavda, masleni sir, maslo, smetana,
  • krompir, koruza, riž, vse vrste žita,
  • rastlinska olja,
  • dišavnice,
  • jabolčni kis, kisova esenca,
  • voda, zeliščni čaji,
  • sladkor, med, džemi iz sadja, ki ga pacient prenaša.

Je pa za histaminsko intoleranco značilno, da ima vsak svoj seznam živil, ki jih lahko uživa (in katera ne).

Naravno zdravljenje histaminske intolerance

Terapija se praviloma začne z opazovanjem. S prehranskim protokolom zberemo informacije o tem, katera živila povzročajo težave. Pacienti se pogosto bojijo, da ne bodo nikoli več smeli jesti jagod, paradižnika ali pice. Ko pa pri drugem koraku opazijo, da se po opustitvi teh živil počutijo precej bolje, jim ni več tako težko nekaj časa zdržati brez njih.

Za pomiritev črevesne sluznice in razbremenitev celotnega sistema je obvezno uživati prehrano brez histamina. V praksi se je izkazalo, da se je najbolje omejiti na tri do pet preprostih živil in pri tem vztrajati najmanj dva tedna. Šele potem začnemo postopoma uvajati druga živila.

Kako prenašamo posamezna živila, je odvisno od mnogih dejavnikov in od individualne občutljivosti, zato je treba vedno paziti tudi na količino živil. Odločilno je tudi, da so proizvodi sveži. Načeloma naj pacient skoraj ne bi užival predelanih živil. Praviloma velja: preprostejši ko je jedilnik, bolje ga pacient prenaša.

Hkrati z opustitvijo nekaterih živil bi bilo treba s pregledom blata preveriti stanje črevesne flore in sluznice. Le tako je mogoče načrtno in celostno urediti nepravilno delujoči sistem.

Veliko pacientov v sklopu samozdravljenja daljši čas jemlje kapsule in tablete, ki vsebujejo encim DAO. Vendar to odsvetujemo, saj pacient s tem ne odpravi razloga za motnjo. A tudi če histaminoze ne povzroča le histamin iz hrane, temveč ga tudi (čezmerno) proizvaja telo, predvsem mastociti, pacientu niti trajna dieta ne prinese okrevanja.

Bolj ciljno usmerjeno zdravljenje je obnova črevesja, s katero umirjamo sluznico in delujemo protivnetno ter dovajamo mikrohranila. Na začetku terapije je torej priporočljivo umirjanje sistema z začasno opustitvijo določenih živil ob pravočasni normalizaciji jedilnika. Namesto hitre prehrane in pripravljenih jedi je treba pripravljati in uživati sveže izdelke, dišavnice, zdrave maščobe in olja ter lokalna in sezonska živila.

Posebno blagodejno delujejo jabolka, brokoli, čebula, česen, por in drobnjak. Ta živila vsebujejo kvercetin. Rumeno rastlinsko barvilo stabilizira mastocite, »lovi« proste radikale in deluje protivnetno. Najdemo ga predvsem v lupinah zelenjave, sadja in zelišč, na voljo pa je tudi v obliki kapsul.

K zdravim maščobam štejejo olja in živila z obilo omega-3 maščobnih kislin. Tu velja omeniti predvsem alge, morske sadeže, divjačino in mastne morske ribe. Za peko lahko uporabljamo tudi maščobe z nasičenimi maščobnimi kislinami, kot so maslo, kuhano oz. prečiščeno maslo (gi) ali kokosova maščoba. Olivno olje je z vidika vsebnosti maščobnih kislin nevtralno, poleg tega pa deluje protivnetno. Odlično je v solatnih prelivih.

Pomemben je tudi vnos dovolj nevtralne tekočine v obliki (negazirane) vode in blagega zeliščnega čaja. Le koprivnemu in šipkovemu čaju se je bolje odpovedati (zlasti kopriva vsebuje veliko histamina).

Nepogrešljivo: uravnotežen hormonski sistem in mikrohranila

Poleg opustitve določenih živil in obnove črevesja lahko k ugotavljanju morebitnih drugih motečih dejavnikov pri presnovi histamina pripomore tudi uravnavanje hormonskega sistema. Tu moramo paziti predvsem na zdravje ščitnice.

Občuten vpliv na presnovo histamina pripisujejo tudi primanjkljaju progesterona. Zvišamo ga lahko z rastlinskimi, bioidentičnimi in homeopatskimi sredstvi ter pametnim dodajanjem mikrohranil.

K najpomembnejšim mikrohranilom in drugim dejavnikom za zdravo razgradnjo histamina in odpravljanje s tem povezanih težav poleg cinka, bakra in vitamina B6 spadajo tudi vitamin C kot antioksidant in »urejevalnik« mastocitov. V težjih primerih se priporočajo infuzije vitamina C v visokih odmerkih. Nekateri viri poročajo, da je baker bolj učinkovit kot jemanje encimov DAO.

Cink pa je vsestranski, pozitivno vpliva na imunski sistem in na razstrupljevalno zmožnost jeter ter sodeluje pri mnogih presnovnih procesih. Poleg tega ima pomembno vlogo pri stabilizaciji mastocitov.

Vitamin B6 ima več nalog tako pri proizvodnji kot pri razgradnji histamina. Če ob pregledu krvi ugotovimo pomanjkanje tega vitamina, je treba s prehranskimi dopolnili ustvariti zaloge.

Druga pomembna mikrohranila in elementi v sledeh so vitamin D, vitamin B12, metionin, folat in kurkumin. Ker lahko mastocite stabilizira tudi vitamin D, se po laboratorijskem pregledu priporoča jemanje v odmerku pribl. 4.000 IE dnevno. Za vitamin B12 je običajni odmerek 100 μg, s starostjo pa ga lahko jemljemo več, tudi 200 ali 400 μg . K pomanjkanju tega pomembnega vitamina so nagnjene osebe z želodčnimi težavami ali ženske, ki jemljejo kontracepcijske tablete. Kurkumin je najpomembnejša učinkovina kurkume. Mnogo študij je pokazalo, da tudi druge sestavine v tej azijski rastlini delujejo protivnetno in stabilizirajo mastocite.

Metionin je esencialna aminokislina, ki jo organizem potrebuje za številne presnovne procese. Med drugim sodeluje tudi pri razgradnji histamina in melatonina (»spalnega hormona«) ter tvorbi adrenalina in karnitina (pomembnih pri energijski presnovi).

Omeniti velja še eno možnost zdravljenja. Pri hudih, akutnih težavah se je za učinkovito izkazala uporaba antihistaminikov. Tovrstna zdravila delujejo na različne histaminske receptorje, izbira zdravila pa je odvisna od vrste težav. Uporabiti jih velja predvsem pri nepravilnem delovanju mastocitov.

Histaminska intoleranca – aditive slabo prenašamo

V praksi se je pokazalo tudi zanimivo dejstvo, da večina pacientov nikakor ne prenaša dobro kruha z velikim deležem kvasa, občutno bolje pa kruh iz naravnega nastavka za kislo testo, ki dolgo fermentira, čeprav se tudi ta vrsta kruha na večino seznamov živil, ki veljajo za povsem neprimerna pri histaminozi.

Ali morda razlog tiči v številnih kemičnih aditivih, ki se vse pogosteje uporabljajo v konvencionalni proizvodnji živil? Zdravniki, zdravilci in terapevti morajo k vsakemu pacientu pristopiti individualno, pri tem pa za težave ne smejo dolžiti le osnovne sestavine, temveč tudi aditive in postopke obdelave. Vse več ljudi je namreč preobčutljivih na veliko vsebnost barvil, ojačevalcev okusa, konzervansov in drugih kemičnih aditivov.

Uravnotežena kombinacija zdravljenja pacientov s histaminozo in skrbi zanje v naravnem zdravilstvu naj torej vključuje zdravo prehrano, zdravo črevesno sluznico, smiseln vnos mikrohranil in uravnavanje hormonskega ravnotežja. Vse to lahko pacientom prinese precejšnje olajšanje. Cilj zdravljenja ni, da bi moral pacient vse življenje upoštevati strogo dieto in jemati zdravila, temveč je cilj življenje s histaminom – brez njega namreč v telesu in pri presnovi ne gre.

ŠE VEČ KORISTNIH NASVETOV

Nazaj na seznam člankov
  • Arahidonska kislina poslabša vnetja v telesu
    Prehrana / 19. 01. 2022

    Najrazličnejše vrste maščobnih kislin iz prehrane lahko v našem telesu učinkujejo različno. V članku boste izvedeli, katera živila vsebujejo arahidonsko kislino, ali ta pospešuje vnetja, v katerih primerih se ji morate izogibati in kakšna so priporočila za oskrbo telesa s to kislino. Ni problem arahidonska kislina kot takšna, ampak dosti premajhen vnos omega-3 maščobnih kislin, ki zavirajo vnetja.

    PREBERITE VEČ
  • Miazme – bolezensko breme preteklih generacij
    Bolezni / 06. 01. 2022

    Na zdravje vplivajo različni dejavniki. Poleg okolja in lastnih odločitev igra pomembno vlogo tudi genetika. Tako so otroci alergikov nagnjeni k alergijam, v določenih družinah se rakava obolenja pojavljajo v več generacijah. Miazme ali prirojene bremenitve so posledica hudih bolezni, ki so jih prebolevali naši predniki in imajo vpliv na naše zdravje.

    PREBERITE VEČ

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.