Arahidonska kislina poslabša vnetja v telesu

Arahidonsko kislina iz družine omega-6 maščobnih kislin je naravno prisotna v prehrani. Vsebujejo jo predvsem živila živalskega izvora, zato bi lahko sklepali, da je vegetarijanci in vegani zaužijejo manj. Ni pa nujno tako! Kadar brezmesna prehrana ni uravnotežena, lahko prav tako pride do neravnotežja med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami. Če organizem s hrano ne dobi (dovolj) arahidonsko kisline, jo lahko telo samo proizvede iz linolne kisline, ki jo vsebujejo tudi rastlinska živila. Arahidonska kislina zato ne velja za esencialno, temveč polesencialno maščobno kislino.

1. Katera živila vsebujejo arahidonsko kislino?

Živila živalskega izvora

Veliko arahidonske kisline vsebujejo zlasti meso in mesni izdelki, kot so klobase in salame. Najdemo jo tudi v masti, maslu, siru, mastnih mlečnih izdelkih, drobovini, ribah in jajcih. Pri mesu jo v podobnih količinah vsebuje vidna maščoba v mesu kot tudi pusti deli mesa.

Vnetja nastajajo zaradi eikozanoidov (tromboksana A2, prostaglandina E2, levkotriena B4), vnetnih mediatorjev, ki se tvorijo iz arahidonske maščobne kisline. Manj arahidonske kisline dobimo s prehrano, manj vnetnih posrednikov (mediatorjev) se tvori.

Kot vidimo, to maščobno kislino vsebujejo samo živila živalskega izvora, torej bi bilo za zmanjšanje vnetnih procesov priporočljivo uživanje vegetarijanske hrane oz. omejiti uživanje mesa in mesnih izdelkov. Pri mešani prehrani namreč zaužijemo pribl. 200–400 mg arahidonske kisline na dan, pri vegetarijanski prehrani pa le 50 mg.

Rastlinska živila

Arahidonske kisline pa telo ne dobi le iz živalskih proizvodov, temveč jo lahko tudi stvori samo iz linolne kisline. Ta predstopnja se pojavlja npr. v rastlinskih živilih, kot so sončnično olje, olje iz semen žafranike ali iz pšeničnih kalčkov. Iz nje lahko nato nastane arhidonska kislina, ki je omega-6-maščobna kislina. Kolikšen del linolne kisline se bo tako pretvoril, je odvisno od vrste živila.

Kdor bi rad stavil na živila z manj linolne kisline, lahko poseže po visoko kakovostnem lanenem olju ali olju oljne ogrščice. Tudi orehovo in olivno olje imata zaradi višjega deleža alfa-linolenske kisline ugodno razmerje maščobnih kislin. Vegetarijanska ali veganska prehrana vsebuje občutno manj arahidonske kisline. Po drugi strani pa pri tej obliki prehrane lahko začne primanjkovati esencialnih omega-3-maščobnih kislin, kot sta eikozapentaenojska kislina (EPK) in dokozaheksaenojska kislina (DHK) (če oseba ne je rib in alg).

2. Koliko arahidonske kisline lahko dnevno zaužijemo?

Glede oskrbe organizma z nenasičenimi maščobnimi kislinami, kot so linolna kislina, EPK in DHK, so na voljo priporočila Evropske agencije za varnost hrane, medtem ko jih za arahidonsko kislino ni.

3. Ali arahidonska kislina pospešuje vnetja?

Na to vprašanje ne moremo odgovoriti kar povprek z »da«. Arahidonska kislina iz živil živalskega izvora med drugim sodeluje pri tvorbi vnetnih mediatorjev. Natančneje, arahidonska kislina je osnova za tvorbo eikozanoidov, kot so prostaglandini in levkotrieni, ki sodelujejo pri vnetnih procesih v telesu. Zato je arahidonska kislina na slabem glasu: povzroča vnetne bolezni, na primer revmo.

4. Kako arahidonska kislina deluje v telesu?

»Nasprotnici« arahidonske kisline oz. omega-6-maščobnih kislin sta omega-3-maščobni kislini EPK in DHK. Imata podobno strukturo kot arahidonska kislina in sposobnost pospeševanja tvorbe vnetnih snovi (kar je v določenih primerih zaželeno), hkrati pa lahko vnetja tudi zavirata.

Linolno kislino (omega-6 maščobna kislina) v arahidonsko kislino pretvarjajo isti encimi, kot pretvarjajo alfa-linolensko kislino (omega-3 maščobna kislina) v EPK in DHK. Zato linolna in linolenska kislina »tekmujeta« za iste encime. Če je v tem encimskem sistemu preveč omega-6 maščobnih kislin, primanjkuje encimov za pretvorbo omega-3 maščobnih kislin.

5. Ali arahidonska kislina pospešuje nastanek bolezni? 

O natančnem delovanje omega-6 maščobnih kislin strokovnjaki deloma še razpravljajo, ni pa na voljo znanstvenih podatkov, ki bi kazali, da linolna kislina kar povprek povečuje vnetne markerje pri zdravih ljudeh. Avtorji študije iz leta 2018 niso mogli potrditi, da bi se zaradi povečanega vnosa omega-6 maščobnih kislin, kot je arahidonska kislina, ali njihove predstopnje linolne kisline opazno povečali vnetni markerji. Kot kaže, je za vnetne procese pomembnejše razmerje med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami.

Pravilno razmerje med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami v prehrani je med 1 : 2 in 1 : 4, v sodobni prehrani pa je med 1 : 10 do kar 1 : 30.

Pomembno vplivajo tudi dejavniki, kot so splošna prehrana, življenjski slog, predhodne bolezni in dednost.