Miazme – bolezensko breme preteklih generacij

Kaj so miazme?

Miazme je prvi opisal Samuel Hahnemann, nemški zdravnik in začetnik homeopatije. Ime »miazma« izhaja iz grščine in pomeni »madež«. Z miazmami sta se ukvarjali že indijska in kitajska medicina, ki sta genetske predispozicije označili za »podedovane energije«. Hahnemann je odkril, da določene težke bolezni prednikov (sifilis, gonoreja, tuberkuloza, garjavost, rakava obolenja …) zaznamujejo zdravje potomcev celo naslednjih 7 generacij.

Miazma kot speča kronična bolezen

Kronična miazma je v homeopatskem smislu kronično obolenje, ki ostane v spečem stanju, dokler ga ne sproži okužba, travma, cepljenje, hujša bolezen, jemanje močnih zdravil (kortikosteroidi, antibiotiki …), poškodbe ali stres. Nekateri izmed teh dejavnikov lahko celo povzročijo nastanek nove miazme.

Četudi se podedovane miazme zaradi zdravega način življenja pri nekaterih ljudeh ne aktivirajo, pa kljub temu povzročajo zdravstvene težave, še posebej v pozni starosti. Ne preseneča, da so vzroki smrti pri ožjih sorodnikih navadno podobni.

Miazme lahko primerjamo z računalniškim virusom. Računalnik se napačno odzove na dane ukaze, vendar se sam ne more znebiti virusa. Enako je s človeškim organizmom, kjer miazme motijo različne procese. Tako kot računalnik potrebuje antivirusni program, da se znebi virusa, tako tudi človeški organizem potrebuje homeopatsko razreševanje miazem.

Dedovanje miazem

Posameznik lahko podeduje več miazem, vendar je navadno ena izmed njih najbolj izražena. Ob tem je pomembno poudariti, da dedovanje določene miazme ne prinaša izključno negativnih predispozicij za določeno bolezen, temveč tudi določene karakterne lastnosti. Ljudje s tuberkulinsko miazmo so npr. navadno skromni ljudje, ki jih osrečijo že drobne stvari, kar v življenju prinaša določene prednosti.

Miazme je mogoče s skrbjo za zdravje, krepitvijo imunskega sistema in homeopatskim zdravljenjem omiliti ali celo povsem nevtralizirati, še vedno pa jih lahko prenesemo na potomce. V določenih primerih »preskočijo« eno generacijo in se nato ponovno vrnejo, prav tako ni nujno, da se pri sorojencih izrazijo iste miazme z enako intenziteto.

Moderni načini zdravljenja z zbijanjem vročine ter prepogostim jemanjem antibiotikov in protivnetnih zdravil onemogočajo zorenje imunskemu sistemu, ki bi preprečeval aktivacijo miazem. Pri otrocih je pomembno prebolevanje otroških bolezni, ki pomembno izoblikujejo in utrdijo imunski sistem.

Vrste miazme

Glavne miazme in njihove glavne značilnosti so:

1. Psorinum – kožna miazma, ki so jo povzročile garje pri prednikih

Garje povzročajo parazitske pršice Sarcoptes scabiei, ki se naselijo v koži (najraje med prsti), njihovi izločki pa povzročajo močno srbenje.

Šibka točka pri ljudeh s kožno miazmo so dihala in koža (srbečica, seneni nahod, alergije, težave s prebavo in izločanjem). Navadno se precej potijo, vendar imajo občutek stalnega mrazenja. Ob stiku kože z volno se srbečica poslabša. Dodatna značilnost je šibak imunski sistem, ki prinaša kopico trdovratnih zdravstvenih težav. Paziti morajo na pomanjkanje vitaminov, mineralov in drugih hranilnih snovi. Tipični psihološki znaki, povezani s to miazmo, so pretirana zaskrbljenost, strah, utrujenost in nemir.

2. Medorrhinum (Sycosis) – revmatična miazma, posledica gonoreje in kroničnega revmatizma pri prednikih

Gonoreja je spolno prenosljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Neisseria gonorrhoeae. V razvitem svetu je bolezen čedalje manj pogosta. Za to miazmo sta značilna pretirana rast izrastkov in izločanje različnih izcedkov (npr. gnoja). Povzroča težave pri rasti in reprodukciji, otekanje, debelost, vnetja mehurja, neplodnost, ciste, kožna znamenja ter težave z genitalijami, sklepi (protin, artritis), bradavicami in izrastki. Simptomi so hujši čez dan, ponoči se umirijo.

Med najbolj poškodovanimi organi pri tej miazmi so jetra, predvsem njihova razstrupljevalna funkcija. Zaradi okrnjene razstrupljevalne funkcije si ljudje s to miazmo po cepljenju težko opomorejo, slabo prenašajo tudi alkohol in vlago. Po značaju so zadržani, pogosto imajo težave s časom, veliko in pogosto jejo, navadno lažje delajo ob poznih večerih, saj so zjutraj utrujeni, nagnjeni so k depresijam in nevrozam. Pogosto si grizejo nohte.

3. Syphilinum (Luesinum) – živčna miazma je posledica prebolelega sifilisa pri prednikih

Sifilis je huda bolezen, ki jo povzroča bakterija Treponema pallidum. Nezdravljena bolezen se lahko spremeni v kronično, ki povzroča propadanje tkiv zaradi vpliva t.i. luetičnih toksinov, ki jih bakterija izloča. V preteklosti je sifilis predstavljal velik zdravstveni problem, v Sloveniji sedaj odkrijejo nekaj deset primerov na leto.

Živčna miazma je od vseh miazem najbolj razdiralna, najgloblja in trdovratna. Povzroča gnojenje, razjede, nekroze, zaprtje, deformacijo zobovja in skeleta, hujše nevrološke motnje, nespečnost, razvojne motnje, prirojene okvare in samodestruktivne motnje. Po prsih in obrazu se pojavijo izpuščaji v obliki razjed ali krast. Simptomi se izboljšajo ponoči in poslabšajo čez dan. Karakterno so ljudje z živčno miazmo živčni, eksplozivni in razdražljivi. Pogosto se bojijo teme in mikrobov. Nagnjeni so k depresijam, samomorom, odvisnosti in psihozam. Nagnjeni so k pesimizmu in agresiji proti sebi ali drugim.

4. Tuberculinum – tuberkulinska miazma zaradi tuberkuloze pri prednikih

Povzroča nagnjenost k respiratornim težavam, alergijam, sladkorni bolezni, težavam s sluznicami, kožo in vezivnim tkivom.  Ker so sluznice prva obrambna linija telesa, je zaščita proti zunanjim vplivom pri tuberkulinski miazmi zmanjšana. Pogosto je pretirano nastajanje sluzi. Te miazme ni mogoče pridobiti, temveč se jo lahko zgolj podeduje. Včasih je bila tuberkuloza zelo pogosta, zato tudi tuberkulinska miazma spada med najpogostejše (v Nemčiji pri 70% deklic in 40% dečkov).

V Sloveniji in sosednjih državah je cepljenje otrok proti tuberkulozi rutinsko, prav tako se izvaja cepljenje goveda. Kravje mleko je zaradi cepljenja pogosto okuženo s tuberkulini, strupenimi izločki mikobakterij, in povzroča alergijo pri ljudeh s tuberkulinsko miazmo. Sprejemljiva sta kozje in ovčje mleko.

Ljudje s tuberkulinsko miazmo ne bi smeli nikoli prejeti cepiva proti tuberkulozi, saj ta nemudoma sproži miazmo. Tuberkulini iz vbrizganih mikobakterij so velike bakterije, ki jih telo zelo počasi izloča skozi sluznice z obilnim nastajanjem sluzi. Neredko se izločajo več let, saj sluznice v notranjost spuščajo več, kot izločajo v zunanjost. Zato se pri ljudeh s tuberkulinsko miazmo strupi nabirajo v vezivnih tkivih in maščevju.

Tuberkulinska miazma je skriti vzrok kar 60% vseh alergij, saj strupeni tuberkulini razdražijo imunski sistem, ki se nato odzove vrsto neproblematičnih snovi (dlake, prah, pelodi …). Med telesne značilnosti, povezane s to miazmo, uvrščamo svetle lase, svetlo kožo, modre oči, dolge trepalnice in obraz pravilnih potez. Od tipičnih karakternih lastnosti velja omeniti uživaštvo, hrepenenje po spremembah, avanturizem in občutek izgorelosti, ki nastane kot posledica zajemanja življenja s polno žlico.

5. Carcinosinum – rakava miazma, sorodna revmatični miazmi

Pojavi se zaradi rakavega obolenja pri prednikih in prinaša večjo nagnjenost k težavam s krvjo in imunskim sistemom, kronični utrujenosti, obsesivnim motnjam, alergijam, hudim reakcijam na cepiva, nespečnosti in rakavim obolenjem. Tako kot tuberkulinsko miazmo lahko tudi rakavo miazmo samo podedujemo.

Tipične psihološke značilnosti, povezane z rakavo miazmo, so perfekcionizem, občutljivost, deloholizem, potlačenost čustev, hitra užaljenost in pomanjkanje samozaupanja. Osebe le s težka postavijo meje in zavzamejo svoj osebni prostor, kar se na telesni ravni manifestira kot idealna priložnost za razrast tujkov, rakavih celic.

K pasivnosti in prešibki obrambni drži prispevajo svoje tudi zbijanje vročine ter jemanje kortikosteroidov in antibiotikov, ki telesu na podzavestni ravni sporočajo, da ni samo zmožno se bojevati proti zunanjim vsiljivcev, temveč zato potrebuje zunanjo pomoč.  Osebi se dozdeva, da je šibka in ranljiva, zato se zanaša na druge avtoritete in polaga moč izven sebe. Te osebe se pogosto bojijo neuspeha, rakavih obolenj, neviht, ozkih prostorov, višine, kač, miši in pajkov.

Nove miazme

Prve tri miazme je v svojih raziskavah omenjal Hahnemann, zadnji dve sta bili dodani kasneje. Dandanes se razmišlja o dodajanju novim miazem, ki nastanejo kot posledica AIDSa, toksinov ali psiholoških travm.

Odziv telesa in razreševanje miazem

Vsem miazmam je skupno, da se navzven (na koži) kažejo z določenimi izpuščaji. Ti se navadno pojavijo na telesni periferiji, saj jih želi organizem odmakniti kar se da daleč stran od vitalnih organov. Če telo pri tem oviramo in te »ventile zamašimo« (npr. z odstranjevanjem znamenj, uporabo kortikosteroidnih zdravil…) se bolezen obrne navznoter, postane globlja in prizadene notranje organe.

Z razreševanjem prirojenih bolezenskih nagnjenj se ukvarja skoraj izključno homeopatija. Homeopatske pripravke lahko v namen zdravljenja miazem predpiše le izkušen homeopat, saj so pomembni tako vrstni red kot tudi čas jemanja in potenca pripravkov. Pred pričetkom razreševanja miazem je nujno potrebno razrešiti energijske blokade, ki so posledica travm v posameznikovem življenju.