Poškodovana črevesna flora se deduje

Bolezni | 26. 09. 2018

Epigenetika ugotavlja, da od svojih staršev podedujemo veliko več kot samo DNK zapis – podedujemo tudi prehranske navade, travme, občutljivost na stres, bolezni, nagnjenost k razvadam in celo stanje črevesne flore. Slednja v veliki meri odloča, ali bo oseba imela težave s kroničnimi boleznimi ali pa ji bo zdravje naklonjeno.

Prehrana vaše babice vpliva na vaše zdravje

Le koga zanima, kako se je prehranjevala njegova babica ali celo prababica? Pa vendar raziskave kažejo, da ima prehrana prednikov pomemben vpliv na naše zdravje. Podedovana poškodovana črevesna flora lahko sproži nastanek alergij, artritisa, dovzetnost za okužbe in druga kronična obolenja, čeprav živimo zdravo in se prehranjujemo v skladu s priporočenimi smernicami.

Poškodovana črevesna flora se deduje kar 4 generacije

Študija znanstvenikov na stanfordski medicinski univerzi je pokazala, da povzroča z balastnimi snovmi osiromašena prehrana, ki je tipična za države na Zahodu, pomanjkanje hranil in različne zdravstvene težave. Te pa se – kakor kažejo raziskave – dedujejo na naslednje generacije. Bolezni namreč povzročijo zmanjšanje raznolikosti bakterij, zaradi česar se na potomce prenese omejen spekter bakterijskih sevov.

Zdrava prehrana ne pomaga več

Ko pride do izumrtja določenega bakterijskega seva v črevesju, nam tudi zdrava prehrana ne more več pomagati pri regeneraciji črevesne flore in ponovni naselitvi zdrave črevesne flore. Osiromašen spekter bakterijskih sevov v črevesju imajo predvsem ljudje iz industrijsko razvitih držav.

Sodobni ljudje zaužijemo le 10% balastnih snovi, ki so jih zaužili naši predniki. Močno predelana hrana namreč vsebuje manj balastnih snovi. Od sredine 20. stoletja se je količina zaužitih balastnih snovi spustila na približno 50 gramov dnevno po osebi.

Na žalost je to zgolj desetina balastnih snovi, ki so jih zaužili naši predniki, ki so živeli kot nabiralci in lovci in kasneje kot obdelovalci zemlje. Skoraj vsi prehranski strokovnjaki pa so mnenja, da so balastne snovi nepogrešljiv del človeške prehrane, saj predstavljajo vir hrane za črevesno mikrofloro. Ker jih prebavni encimi ne morejo prebaviti, služijo kot »material« za blato in pospešujejo prebavo.

Z balastnimi snovmi bogata prehrana nam daje daljši občutek sitosti in preprečuje poseganje po nezdravih in močno kaloričnih prigrizkih. Z balastnimi snovmi osiromašena prehrana na dolgi rok vodi v zmanjšanje raznolikosti črevesnih kultur in posledično poslabšanje zdravja.

Bolj kot je črevesna flora uničena, večja je možnost za nastanek kroničnih bolezni

V debelem črevesju živi na tisoče različnih bakterijskih sevov. Ti opravljajo funkcije, ki so nujno potrebne za obstoj človeškega življenja. Koristne črevesne bakterije uničujejo povzročitelje bolezni, »trenirajo« imunski sistem, udeležene pa so celo pri regeneraciji in procesih obnove po poškodbah ali boleznih.

V črevesjih povprečnih prebivalcev sodobnega Zahoda so nekateri bakterijski sevi v celoti zamrli

Četudi nerojeni otrok ne poseduje črevesne flore, se to spremeni med in po porodu. Ob tesnem stiku z materjo prejme paleto bakterijskih sevov, ki so prisotni v njenem telesu, kasneje pa prejme te tudi s strani drugih družinskih članov.

Raziskave so pokazale, da bakterije v črevesju sodobnega človeka predstavljajo le drobec tistih, ki so jih posedovali naši davni predniki. Nekateri bakterijski sevi so povsem izumrli. Govorimo o sevih, ki so človeškemu telesu lastni, saj so jih našli v telesih prednikov iz različnih koncev sveta – od Afrike, Južne Amerike pa vse do Papue Nove Gvineje.

Vzroki za razširjenost težav s črevesno floro

Vzroke za izumiranje oz. zmanjšanje določenih bakterijskih sevov v debelem črevesju sodobnega človeka gre iskati predvsem v naslednjih dejavnikih:

  1. Rutinska uporaba antibiotikov: antibiotiki uničijo tako škodljive kot tudi koristne bakterije. Po uporabi antibiotikov si črevesna flora težko opomore. Pomagajo ji sicer probiotiki in prebiotiki (v obliki živil ali prehranskih dopolnil), vendar se jih poslužuje le majhno število ljudi. Antibiotiki se predpisujejo čedalje pogosteje – tudi za stanja, kjer morda ne bi bili nujno potrebni.
  2. Vse pogostejši carski rezi: Ob vaginalnem porodu prejme set dobrih, slabih in nevtralnih bakterij, ki sprožijo razvoj lastne populacije črevesne flore, hkrati pa spodbudijo razvoj otrokovega imunskega sistema. Pri vaginalno rojenih otrocih se ustrezna črevesna flora razvije v nekaj dneh, otroci, rojeni s carskim rezom, pa za razvoj lastne črevesne flore potrebujejo približno 6 mesecev.
  3. Odsotnost dojenja: materino mleko vsebuje probiotične bakterije, ki pomagajo pri izgradnji otrokove črevesne flore.
  4. Prehrana, ki vsebuje premalo balastnih snovi: kot že omenjeno, služijo balastne snovi kot hrana za črevesne bakterije. Raziskave so pokazale, da že nekaj tednov z balastnimi snovmi revne prehrane povzroči propad bakterijskih sevov. Veliko vlaknin najdemo predvsem v otrobih, stročnicah, oreščkih, polnozrnatem ali rženem kruhu, sveži zeleni zelenjavi (npr. v solati, krompirju, radiču, poru, čičeriki, peteršilju, špinači, brokoliju, stročjem fižolu, ohrovtu, zelju, paradižniku …) in sadju (jabolka, banane, hruške, pomaranče, slive …).

Samo sprememba prehrane ne pomaga pri obnovi poškodovane črevesne flore

Tudi če pričnemo z uživanjem živil, bogatih z balastom, ne pričakujmo hitrih rezultatov. Poškodovana črevesna flora si sicer bo opomogla, vendar ne v celoti. Razlog za to se verjetno skriva v dejstvu, da v času nezdravega prehranjevanja določeni bakterijski sevi izginejo v celoti – ob ponovni uvedbi balastni snovi se nimajo iz česa obnoviti. Takšnih bakterijskih sevov, ki v celoti izginejo in se tudi ob zdravem prehranjevanju ne pojavijo več, je približno ena tretjina.

Z vsako naslednjo generacijo nastopijo večje črevesne težave

Študije so pokazale, da se zmanjšano število bakterijskih sevov ne pojavlja le pri ljudeh, ki se nezdravo prehranjujejo, temveč tudi pri njihovih otrocih, vnukih in pravnukih. Z vsako naslednjo generacijo je raznolikost bakterijskih sevov manjša. Pri četrti generaciji manjkajo že tri četrtine bakterijskih sevov, ki so bili prisotni v črevesju neposrednih prednikov. Če se ta četrta generacija prehranjuje zdravo, potem pri njej ostane približno dve tretjini pri prednikih prisotnih sevov.

Zadnja rešitev: fekalna transplantacija, presaditev črevesne mikrobiote

Ponovna naselitev izumrlih sevov je možna je s t.i. fekalno transplantacijo oz. presaditvijo zdrave črevesne mikrobiotike. Pri tem postopku se prenesejo majhne količine blata iz zdravega črevesja v črevo obolelega človeka. Ob tem je potrebno takoj pričeti z uživanjem zdrave prehrane, bogate z balastnimi snovmi, sicer se novi sevi ne morejo naseliti v črevesju. Fekalna transplantacija zveni za marsikoga čudno ali celo odvratno, vendar je v določenih primerih (še posebej, ko pride do črevesnih obolenj v kombinaciji z odpornostjo na antibiotike) edina rešitev za ohranitev zdravja ali celo življenja. Črevesna flora zdravega človeka lahko v kratkem času uniči povzročitelje bolezni v črevesju obolelega človeka.

Izgradnja črevesne flore: manj umivanja rok

Kaj lahko stori vsakdo izmed nas, ki ne želi oz. ni upravičen do operativnega zdravljenja? Prehrane naše babice se vendarle ne da spremeniti! Sprememba lastne prehrane ne daje pravega učinka. Zato pa k razvoju črevesnih bakterij pripomorejo tudi naše higienske navade. Pretirana higiena se je izkazala za škodljivo. Nič ni narobe, če si kdaj pozabimo umiti roke, prav tako ni nič narobe z otroško igro po tleh, blatu, z živalmi, itd. Veliko bolj škodljiva je pretirana uporaba antibakterijskih sredstev in antibiotikov.

Izgradnja črevesne flore s probiotiki

Obstaja pa še en, priročen način za obnovitev črevesne flore: jemanje probiotikov. Visokokakovostni probiotiki vsebujejo pomembne bakterijske seve, ki so bili prisotni v črevesju naših prednikov. To so predvsem različne laktobakterije in bifidobakterije:

  • Lactobacillus helveticus (ščiti pred vnetji mehurja, vaginalnimi vnetji, kandido, škodljivimi bakterijami, hkrati pa povečuje gostoto kosti),
  • Lactobacillus reuteri (ščiti zobe in dlesni, zmanjšuje možnost za nastanek alergij),
  • Lactobacillus rhamnosus (pomaga pri hujšanju),
  • in še bi lahko naštevali.

Ugnezditev novih bakterijskih sevov podpremo s sočasnim jemanjem prebiotikov.

ŠE VEČ KORISTNIH NASVETOV

Nazaj na seznam člankov
  • Celostna sanacija črevesja – smernice
    Bolezni / 29. 10. 2017

    Ravnovesje v črevesju se lahko zelo hitro poruši, hitreje kot si mislimo. Ko se v črevesju začnejo dogajati procesi kot so vetrovi, vretje, gnitje, krči, driska, zaprtje, je čas za sanacijo črevesja. V tem članku bomo predstavili splošne smernice, v enem od naslednjih pa podrobneje opisali, kako poteka sanacija.

    PREBERITE VEČ
  • Kateri probiotik je najboljši zame?
    Prehrana / 24. 10. 2017

    Ko izbiramo probiotik, je pomembno, kako kakovosten je in ali bo lahko odpravil težave, ki jih imamo. Kakovosten probiotik prepoznamo po tem, da ima zelo veliko število različnih vrst mikroorganizmov. Najprimernejšega zase pa izberemo na osnovi tega, kakšne težave imamo. Pripravili smo preglednico, s pomočjo katere bo odločanje poslej veliko lažje.

    PREBERITE VEČ

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.