Serotonin – hormon sreče

Serotonin – snov, ki skrbi za stabilno razpoloženje in dober spanec

Kljub intenzivnemu raziskovanju snovi, ki se nahajajo v človeških možganih, ostaja serotonin še vedno nekoliko skrivnosten. Vemo, da ima pomembno vlogo pri uravnavanju razpoloženja, apetita, spolnega nagona, spanca, procesov pomnjenja, učenja in sanjanja. Nastaja v možganih, kjer opravlja svoje primarne naloge, 90% zaloge serotonina pa se shranjuje v prebavnem traktu in krvnih ploščicah oz. trombocitih.

Gre za kemično snov, ki prenaša dražljaje iz enega predela možganov v drugega (t.i. nevrotransmitor). Na naše razpoloženje lahko deluje tako pomirjujoče kot tudi poživljajoče. Zaradi vpliva serotonina se počutimo vesele, sproščene in samozavestne.

Serotonin poleg psiholoških funkcij opravlja tudi številne druge naloge v telesu. Tako skrbi za črevesno peristaltiko (ritmično krčenje), normalno delovanje krvožilnega sistema, mišic in endokrinega sistema. Uravnaval naj bi tudi nastajanje mleka v dojkah mater.

Serotonin se sintetizira iz esencialne aminokisline, imenovane L-triptofan. Serotonina v hrani ni mogoče najti, poznamo pa živila, ki so bogata s triptofanom. Organizem triptofana ni zmožen proizvajati, zato ga je potrebno zaužiti s hrano. Največ triptofana se nahaja v mesu, mleku, jajcih, govedini, puranjem mesu, tunini, stročnicah, pusti skuti, siru, ananasu, suhih datljih, bananah, spirulini, lanu, sezamu, arašidih, mandljih, indijskih oreščkih, soji, leči, figah in kakavu. Mnoga živila s seznama lahko prepoznamo kot »tolažilno hrano« (ang. comfort food), torej nasitno hrano, ki nam dvigne razpoloženje.

Triptofan je razmeroma lahko dosegljiv, vendar tudi močno občutljiv, npr. na želodčno kislino in stres. Živila, ki so bogata z beljakovinami, železom, riboflavinom in vitaminom B6 vsebujejo običajno tudi večjo količino triptofana. Na žalost nivoja serotonina v telesu ne moremo preprosto dvigniti s povečanim uživanjem živil s triptofanom, saj uspešna absorpcija triptofana v možgane ni mogoča brez součinkovanja drugih aminokislin.

Če živila s triptofanom uživamo skupaj z ogljikovimi hidrati, bo absorpcija aminokislin zaradi delovanja inzulina višja. Glukoza in fruktoza poskrbita, da triptofan hitro doseže možgane. Uživanje rozin, medu in kakava zato hitro popravi klavrno razpoloženje. Nasičene maščobne kisline (npr. v mesu) absorpcijo zavirajo.

Pomanjkanje serotonina in depresija

Mnogo znanstvenikov je mnenja, da neravnovesje serotonina privede do psihičnih težav, kot so depresija, anksioznost (tesnobnost, živčna napetost), napadi panike, neobvladljiva jeza in obsesivno-kompulzivna motnja. Razloge za pomanjkanje gre iskati v zmanjšanem nastajanju serotonina, pomanjkljivem številu receptorjev, na katere bi se serotonin vezal, nesposobnosti serotonina, da bi dosegel receptorje ali v pomanjkanju triptofana, iz katerega serotonin nastane.

Za zdravljenje depresije se uporabljajo sodobna zdravila iz skupine selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina (angl. SSRI). Na žalost imajo nekatere stranske učinke, kot so slabost, driska in zmanjšana želja po spolnosti. Pri jemanju antidepresivov je potrebna velika previdnost, saj se v primeru nakopičenega serotonina v telesu pojavi t.i. serotoninski sindrom, ki je smrtno nevaren. Prepoznamo ga po zmedenosti, močnem glavobolu, visokem krvnem tlaku, krčih, visoki telesni temperaturi, tresenju, razbijanju srca, bolečini ali stiskanju v prsnem košu.

Zanimivo je, da se pomanjkanje serotonina različno izraža pri moških in ženskah. Ženske z nizkim nivojem serotonina so bolj nagnjene k depresiji, tesnobi, močni želji po ogljikovih hidratih, prenajedanju in posledičnem dvigu telesne teže. Moški, pri katerih pride do pomanjkanja serotonina, pa so bolj podvrženi alkoholizmu, sindromu ADHD (primanjkljaj pozornosti in motnja hiperaktivnosti) in motnji navad in nagibov.

Serotonin torej preprečuje pretirano željo po hrani, zavira apetit in s tem omogoča izgubo telesne teže. Dolgotrajno pomanjkanje serotonina vodi v srčna obolenja, Alzheimerjevo bolezen in demenco. Skrajša se tudi življenjska doba.

Pomanjkanje serotonina in nespečnost

Nekatere vrste težav s spanjem je mogoče povezati s pomanjkanjem serotonina – naj si bo to nezmožnost, da zaspimo, nezmožnost globokega spanca ali nezmožnost dolgega spanca. Serotonin se namreč pretvarja v melatonin (hormon spanca, močan antioksidant), ki povzroča zaspanost in skrbi za znižanje telesne temperature med spanjem. Njegovo nastajanje zavira svetloba, zato se ga največ tvori v sredini noči, proti jutru pa njegovo izločanje in koncentracija v krvi postopoma padata.

Količina serotonina, ki ga dobimo preko dneva, vpliva na nastajanje melatonina ponoči. Ker serotonin nastaja pri dnevni svetlobi, se priporoča, da dnevno preživimo vsaj pol ure na sončni svetlobi, ponoči pa spimo v popolni temi, da bo iz serotonina nastalo kar največ melatonina. Pri menjavi letnih časov se mora telo navaditi na spremenjeno razmerje pri nastajanju serotonina in melatonina, zato pride do pojava tako imenovane jesenske melanholije in spomladanske utrujenosti.

Pomanjkanje serotonina in črevesna flora

Znanstveniki domnevajo, da se posledice neurejene črevesne flore v otroštvo odražajo pozneje v življenju. Črevesna flora namreč igra nepogrešljivo vlogo pri oskrbi možganov s hranilnimi snovmi. Ustrezna črevesna flora zagotavlja zdravo črevesno sluznico, ki uspešno preprečuje širjenje škodljivih končnih presnovkov po krvi do možganov. Ker se v črevesju shranjuje večina hormona serotonina, vodi porušena črevesna flora v pomanjkanje serotonina in bolezni, povezane z njim.