Ašvaganda – čudežna rastlina z Vzhoda

Kaj je ašvaganda?

Ašvaganda uspeva na Bližnjem vzhodu, v Indiji, na Kitajskem in ponekod v Afriki. Za rast namreč potrebuje toplo, a ne preveč vlažno podnebje. Je nizek olesenel grm iz družine razhudnikovk, ki zraste do višine 75 cm. Čeprav jo imenujemo tudi indijski ginseng, pa s pravim ginsengom botanično ni povezana. Grm cveti z rumenozelenimi cvetovi v obliki zvonca, jeseni pa se na njem pojavijo oranžnordeči plodovi. Plodovi so za zdravilne namene neuporabni.

Pozitivne učinke na zdravje ima ašvagandina rjava korenina, ki se jo uporablja zmleto v prahu. Pomembno je, da se nabirajo majhne, mlade korenine in da se primerno sušijo. To bistveno vpliva na vsebnost zdravilnih snovi v zmletem prahu. Uporabljajo se tudi listi. Okus ašvagande je zeliščen, grenak in oster, zato ašvagando »skrijemo« v smutije ali uživamo v kapsulah.

Vitanolidi

Ašvaganda vsebuje komaj kaj hranilnih snovi, kot so vitamini in minerali. Zakaj kljub temu velja za kraljico ajurvedske medicine? Razlog za njeno zdravilno moč se skriva v snoveh, imenovanih vitanolidi. Vitanolidi so sekundarne rastlinske snovi, ki jih v naravi relativno težko najdemo. Nahajajo se predvsem v rastlinah iz rodu razhudnikovk.

Z grenkim okusom odvračajo živali od uživanja različnih delov rastline. Ašvaganda (Ashwagandha) je dobila latinsko ime Withania somnifera prav po tej dragoceni snovi. V koreninah ašvagande se nahaja približno 0,2 % vitanolidov, kar pomeni približno 22 mg snovi v eni korenini. Bolj, kot je rastlina zrela, večja je vsebnost vitanolidov.

Za katere težave se uporablja ašvaganda?

Ašvaganda je zelo vsestranska rastlina, ki se jo uporablja za širok spekter težav z zdravjem. V njej se nahaja kar 80 različnih aktivnih snovi, med drugimi alkaloidi, steroidni laktoni, saponini in železo. V grobem lahko rečemo, da je delovanje ašvagande izjemno koristno pri boleznih, povezanih s staranjem in boleznih, ki so povezane z oslabljenim imunskim sistemom.

Spada med adaptogene rastline, ki ščitijo telo pred negativnimi okoljskimi dejavniki, kot so stres, vremenska nihanja, mraz in vročina, stik z mikroorganizmi, itd. Njihov učinek se prilagodi glede na potrebe telesa – ob pomanjkanju spanca nam dajejo potrebno energijo, istočasno pa pomagajo ljudem, ki se težko umirijo in zaspijo.

Adaptogeni uravnavajo izločanje hormonov in na ta način popravljajo morebitna porušena ravnotežja v telesu. V ajurvedski medicini se uporabljajo za krepitev splošnega zdravja telesa in podaljševanje življenjske dobe.

Ašvagando v prahu najpogosteje uporabljamo za sledeče težave:

• Nespečnost:

Ena do dve žlički (v eni žlički je od 2 do 3 grame ašvagande v prahu) korena v čaju pred spanjem pomagata pri nespečnosti. Prednost ašvagande je, da pomaga pri sproščujočem nočnem spancu, hkrati pa ne povzroča zaspanosti čez dan.

• Luskavica in dermatitis:

Ašvaganda deluje protivnetno, kar pomaga pri kroničnih vnetjih kože.

• Regeneracija mišic po naporih;

Za povečevane vzdržljivosti in telesne moči uživamo ašvagando približno eno uro pred športno aktivnostjo.

• Rakava obolenja:

Raziskave so pokazale, da ašvaganda zavira razrast tumorjev. Najboljši rezultati so se pokazali pri zaviranju rasti rakavih celic pri raku na prsih, pljučih, črevesju in želodcu. Protitumorno delovanje je najverjetneje posledica antioksidativnega delovanja in ugodnega učinka na imunski sistem.

• Imunska odpornost:

Jemanje ašvagande povečuje količino rdečih in belih krvničk, s čimer se znatno izboljša imunska odpornost telesa.

• Varuje jetra:

Ašvaganda ima podobno antioksidativno delovanje kot pegasti badelj, ki se prav tako uporablja za vzdrževanje zdravja jeter.

• Uravnavanje povišanega sladkorja v krvi, krvnega tlaka in holesterola;
• Obolenja dihalnih poti (astma, bronhitis, kašelj…);
• Psihične in nevrološke motnje (občutki strahu, anksioznost, depresije, težave s koncentracijo in spominom…);
• Izpostavljenost stresu:

Ašvaganda spodbuja pravilno delovanje nadledvičnih žlez. V stresnih trenutkih se izloča veliko adrenalina in kortizola, kar na dolgi rok izčrpa žlezi in moti izločanje drugih hormonov. Ašvaganda tako kot adaptogen omogoča telesu, da se bolje spopada s kroničnim stresom. Podobno delovanje imajo rožni koren, sibirski ginseng, šisandra in maca.

• Težave s ščitnico:

Pri zmanjšanem delovanju ščitnice (hipotiroidizmu) se priporoča jemanje 600 mg izvlečka, pri povečanem delovanju pa jemanje ni priporočljivo.

• Spolne težave (neplodnost pri obeh spolih, impotenca, zmanjšan libido…):

Ašvaganda dviguje libido tako moških kot tudi žensk. Uporablja se tudi kot afrodizjak, saj širi žile, s čimer pospešuje prekrvavljenost in željo po spolnosti. Uravnava tudi stanje spolnih hormonov. Uživanje ašvagande je dobra alternativa hormonskemu zdravljenju.

• Degenerativne bolezni, povezane s staranjem (demenca, artritis…):

Te bolezni so navadno posledica sproščanja prostih radikalov. Ašvaganda vsebuje vitanolide z antioksidativnim delovanje, ki lovijo te proste radikale. Zaradi protivnetnih lastnosti uspešno zaustavlja napredovanje kroničnih vnetnih bolezni, kakršna je artritis (vnetje sklepov).

• Motnje razvoja pri otrocih in mladostnikih;
• Zavira razrast parazitov in bakterij;
• Srčne bolezni:

Izvleček ašvagande povečuje prekrvavljenost tkiv in s tem preskrbljenost tkiv s kisikom.

• Prebavne motnje:

Grenak okus rastline spodbuja izločanje prebavnih sokov, spodbuja presnovo, čisti črevesno sluznico in izboljšuje prekrvavljenost. Na telo ima grelen učinek.

Odmerki in stranski učinki

Če uporabljamo nepredelane liste ali korenino, je priporočen dnevni odmerek med 3 in 10 grami. Pri tekočem izvlečku v razmerju 1:1 je priporočen odmerek  2 – 8 mililitra, pri standardiziranem izvlečku s 4,5% vitanolida pa 100 – 1000 miligramov. Vse oblike ašvagande jemljemo eno uro pred ali po obroku, saj se tako izognemo prebavnim težavam.

Ašvaganda je relativno varna rastlina za uživanje, ki navadno ne povzroča stranskih učinkov, v kolikor se držimo priporočenih dnevnih odmerkov.

Predoziranje lahko povzroči prebavne motnje (driska, bruhanje). Jemanje se ne priporoča v času nosečnosti zaradi nevarnosti splava in ljudem, ki imajo preveč aktivno ščitnico. Jemanja ašvagande ne smemo kombinirati z uživanjem alkohola, pomirjeval in zdravil za lajšanje anksioznosti.

Koliko časa je potrebno jemati ašvagando?

Vsakdo, ki prične z jemanjem ašvagande, z nestrpnostjo pričakuje prve rezultate v boju proti težavam, ki ga pestijo. Čas, po katerem opazimo prve učinke jemanja ašvagande, je zelo odvisen od same težave.  Pri težavah s spanjem so učinki vidni relativno hitro, zato se priporoča jemanje tik pred spanjem. Tako bomo prej zaspali, manjkrat se bomo zbudili, hkrati pa se bomo zbudili bolj spočiti.

Želite zmanjšati vpliv stresa na telo? Pri tem pa bo potrebnega nekoliko več potrpljenja. Prvi korak proti stresu je sicer že dosežek z boljšim spancem, daljše jemanje pa seveda prinese še druge opazne učinke.

Jemanje ašvagande se priporoča po kurah z vmesnimi pavzami. Posamezna kura naj ne traja dlje kot 4 – 8 tednov skupaj. To je še posebej pomembno pri težavah s ščitnico, kjer bi predolgo jemanje lahko povzročilo močan dvig izločanja ščitničnih hormonov (hipertirozo).

V kateri obliki naj jemljem ašvagando?

Pred jemanjem prehranskih dopolnil z ašvagando se priporoča posvet s terapevtom ali zdravnikom. To je še posebej pomembno za ljudi, ki jemljejo zdravila, saj lahko ašvaganda okrepi ali oslabi njihovo delovanje.

Za krepitev zdravja se navadno uporabljajo standardizirani izvlečki v obliki:

• kapsul,
• prahu,
• tinkture,
• tablet,
• in čaja.

Če ste pogosto na poti, je najbolj priročna uporaba kapsul. Za jemanje ne potrebujete merilnih žličk, saj so snovi v kapsuli natančno odmerjene, hkrati pa je uživanje kapsul odlična rešitev za tiste, ki jih moti okus ašvagande. Enako velja za tablete.

Če želite ašvagando uporabiti na več načinov, potem je ašvaganda v prahu najbolj primerna oblika jemanja. Ta rešitev bo všeč vsem, ki radi vložijo nekaj več časa v pripravo jedi in napitkov. Prašek ima rahlo grenak okus, vendar se ga lahko preprost zakrijete z okusom sadežev ali zelenjave.

Pri tinkturi se izvleček ašvagandine korenine nahaja v alkoholni raztopini.

Ašvaganda v obliki čaja je primerna za vse, ki jim pitje čaja predstavlja tudi ritual sproščanja. Ta oblika jemanja je še posebej primerna pri jemanju ašvagande proti nespečnosti.

Drug preprost napitek, ki pomaga pri sproščanju, je kombinacija lešnikovega mleka, javorjevega sirupa in ašvagande v prahu. Napitek pomaga v stresnih trenutkih, hkrati pa je zelo okusen, saj javorjev sirup zakrije grenkobo ašvagande. Namesto javorjevega sirupa lahko uporabite med, namesto lešnikovega mleka pa drugo rastlinsko mleko. Po želji lahko dodate tudi druge dodatke po svojem okusu – npr. cimet, semena chia, drobljene mandlje, suhe brusnice, kokosove kosmiče ali kakavove drobce.