Inkontinenca – kapljice, ki napovedujejo potok

Enako kot za vsa kronična stanja tudi za inkontinenco velja, da se pojavi zaradi porušenega ravnovesja v telesu. Torej je simptom, ne bolezen (razen seveda v primeru fizičnih poškodb).

Zdravimo jo glede na vzrok, ki je v ozadju simptoma.

Možni vzroki za inkontinenco so:

1. Bolezni in operacija prostate

Pri moških se inkontinenca pojavlja najpogosteje v povezavi z boleznimi in operacijo prostate. Po operaciji je še več kot leto dni po posegu inkontinentnih še vsaj petnajst odstotkov moških.

2. Poškodbe, bolezni, debelost, zdravila

Inkontinenca se lahko pojavi kot posledica poškodbe mišic, živcev mehurja in živčnega sistema, pa tudi bolezni (multipla skleroza, Parkinsonova bolezen, sladkorna, kap). Naštete bolezni poškodujejo živce, kar vodi v uhajanje urina. Inkontinenca nastane zaradi vnetega mehurja in sečnih kamnov. Blato, ki v črevesju zastaja zaradi zaprtosti in povečana prostata pritiskajo na mehur, zaradi česar ta hitreje popusti. Bolezni, kot sta artritis in demenca, pa nam preprečijo, da bi pravočasno prišli do stranišča. Vzrok za inkontinenco je lahko tudi debelost ali uživanje določenih zdravil.

3. Nosečnost, porod in poporodno obdobje

V času nosečnosti povečana maternica in hormonske spremembe zelo obremenjujejo mišice medeničnega dna. Zaradi oslabljenega vezivnega tkiva in pritiska na mehur nam zato že ob majhnem naporu, kašlju, kihanju ali smehu hitro uide nekaj kapljic. Težave z uhajanjem vode se pojavijo v zadnjem trimesečju nosečnosti, po porodu pa so možne tudi težave z uhajanjem blata. Med porodom se mišice medeničnega dna še dodatno raztegnejo. Kasneje se lahko zgodi, da mišic in živcev ni več možno povsem spraviti v prvotno stanje. Zato je pomembno, da že med nosečnostjo redno izvajamo Keglove vaje, še zlasti pa po porodu.

Drug zelo pogost pojav med nosečnostjo in po porodu je pomanjkanje mineralov, ki jih v času nosečnosti potrebujemo več kot sicer, a se tega ne zavedamo. Posledica je zakisanost, zaradi katerega začne vezivno tkivo slabeti. Zakisanost odpravimo s posebnimi minerali, kot je Bazični prašek in Bazično kopeljo, ki jo priporočamo vsem nosečnicam in doječim mamam. Smiselno je, da telo pripravimo na nosečnost tako, da je v najboljšem možnem stanju, z bogatimi zalogami mineralov in brez strupov. Žal je tako, da preventivno razmišlja in deluje bolj malo ljudi. Še več o tej temi lahko preberete v članku Potrebuje nosečnica prehranska dopolnila?

4. Hormonsko neravnovesje

Pomanjkanje testosterona vpliva na slabljenje vezivnega tkiva in manjšanje mišične mase, zaradi česar mehur hitreje in pogosteje popusti. Pojav je pogost v klimakteriju in meni, lahko pa se hormonsko neravnovesje pojavi že pri dosti mlajših osebah. Pomaga dvig nivoja testosterona, za kar priporočamo uživanje mangana, redno telesno vadbo in uživanje zadostnih količin beljakovin. Minimalna količina je 40 g na dan. Več o tem lahko preberete v članku Koliko beljakovin moramo pojesti. Pomanjkanje spanja prav tako zmanjšuje nivo testosterona v telesu. Kdor spi manj kot 5 ur, bo imel kar za 15 % manj testosterona. Več o tej temi lahko preberete v člankih Kateri hormoni morajo biti v ravnovesju? in Kako hrana vpliva na hormone.

5. Zakisanost, kandida

Kandida se iz črevesja lahko razširi po telesu, v organe, tkiva in sluznice. Še zlasti pogosto se to zgodi med dietami in postenjem, ko v črevesju kandida ne dobi več zadosti ustrezne hrane. Kandida lahko prodre tudi v urogenitalno sluznico in moti njeno delovanje. Posledica je šibek mehur. Zato je pomembno, da se diet in posta lotimo premišljeno in opremljeni z ustreznimi informacijami, ker si lahko sicer z njim naredimo več škode kot koristi. Zaradi zakisanosti oziroma demineralizacije vezivno tkivo oslabi, v spodnjem delu trebuha pa zastaja limfa, ki dodatno pritiska na mehur. Organi, ki zaradi oslabljenih vezivnih tkiv niso več pravilno na svojem mestu, lahko pritiskajo na druge organe in s tem motijo njihovo delovanje. Pomagamo si lahko z limfno masažo, Keglovimi vajami in prehranskimi dopolnili za razkisanje.