Kateri hormoni morajo biti v ravnovesju?

Znanje | 09. 11. 2017

V telesu več kot dvesto hormonov krmili naše organe in tkiva. Opisali smo najpomembnejše, ki morajo biti v ravnovesju, drugače zbolimo. Hormoni so odgovorni za rast, spanec, delovno zmogljivost, telesno težo, čustvene reakcije, plodnost ... Največ raziskav se v zadnjem času posveča vplivu hormonov na neplodnost in hujšanje. S pomočjo hormonskih testov iz sline pa lahko na preprost način ugotovimo, kateri hormoni niso v ravnovesju.

Hormoni so odgovorni za to, da smo lačni, da jokamo v kinu, se zaljubimo, razjezimo, potimo, se počutimo zaželene, reagiramo v nevarnosti … Zdravje in dobro počutje sta odvisna od skladnega delovanja hormonov. Poznamo jih več kot dvesto – hormoni vplivajo na delovanje organov in na nastanek številnih, življenjsko pomembnih snovi.

Hormoni so biokemične snovi, ki prenašajo različne informacije med organi, v organih in med tkivi. To delovanje je zelo zapleteno in endokrinologi, strokovnjaki za hormone, nenehno odkrivajo nove povezave. V zadnjem času se veliko ukvarjajo z vplivom hormonov na hujšanje, še posebej o vplivu hrane na hormone in hujšanje.

Hormone lahko določamo v krvi, vendar se je v sodobni endokrinologiji za bolj natančno pokazalo določanje hormonov v slini. V krvi so namreč hormoni vezani na različne druge snovi, v slini pa so »prosti« in rezultat je natančnejši. Poleg tega nam ni treba v laboratorij na odvzem krvi, kar je še posebej pomembno pri določanju jutranjega nivoja hormona kortizol. Posodico napolnimo s slino takoj, ko se zbudimo, kar nam zopet da natančnejšo vrednost

Ko menimo, da bi lahko bili naši hormoni v neravnotežju, ponavadi testiramo te hormone:

  1. Kortizol nastane v nadledvični žlezi in je pomemben stresni hormon. Največ ga nastane v drugi polovici noči, da je na razpolago pri premagovanju dnevnega stresa. Pri preveliki ali premajhni količini kortizola se lahko pojavijo naslednje težave: debelost (nabiranje maščobnega tkiva okrog trebuha v menopavzi), težave s kožo, utrujenost, bolečine v sklepih in mišicah, razdražljivost, slabost, občutljivost na bolečino, visok krvni pritisk, izčrpanost, zmanjšanje mišične mase, hitrejše staranje, zmanjšana odpornost, sindrom izgorelosti.

 

  1. DHEA nastane v nadledvični žlezi in pomembno vpliva na delovanje drugih hormonov, zato mu pravimo »mati vseh hormonov«. Največ tega hormona imamo v mladih letih, v visoki starosti pa le še 10 odstotkov. Do največjega padca pride okrog 45. leta. Kaj se zgodi, če DHEA ni v mejah normale: izguba mišične mase, motnje v presnavljanju maščob, pozabljivost, diabetes, depresije, težave s kožo in sluznicami, hitrejše staranje, zmanjšana odpornost, slab imunski sistem.

 

  1. Testosteron je moški spolni hormon, ki pa ima velik vpliv tudi pri ženskah. Odločilno vpliva na zmogljivost (storilnost), presnovo, spermatogenezo (proces zorenja semenčic) in libido. Ko testosteron ni v ravnotežju, se pojavi: izguba moči in mišične mase, nabuhlost (edemi), težave z lasmi, debelost, depresije, osteoporoza, zmanjšani libido, zmanjšanje kolagena v koži. Sodobni moški imajo težave s pomanjkanjem testosterona predvsem zaradi prehrane (ogljikovi hidrati) in hormonskih motilcev, ki že v maternici zavirajo nastajanje testosteronov.

 

  1. Estrogen je odgovoren za razvoj ženskih sekundarnih spolnih znakov v puberteti in splošno počutje. Povečuje plodnost (ohranja redno menstruacijo) in potenco, zmanjšuje tveganje za srčni infarkt, ščiti pred izgubo mišične mase. Sodobni človek ima preveč estrogena; v naši prehrani je veliko ogljikovih hidratov, ki ugodno vplivajo na nastanek estrogena. Ne smemo pa pozabiti na estrogen iz kontracepcijskih tabletk, ki ga s pitno vodo neprostovoljno uživamo vsi. Preveč estrogena povzroča debelost, neplodnost, nastanek policističnih jajčnikov.

 

  1. Progesteron, skupaj z estrogenom, najbolj vpliva na ženski organizem. Njegovo delovanje je zelo široko, imenujejo ga tudi redilni hormon številka 2 (prvi je inzulin). Neravnovesje progesterona lahko povzroči težave pred nastopom menopavze, ciste, miome, neenakomerno in močno menstruacijo, nihanja razpoloženja, depresije, zviševanje telesne teže, edeme, celulit, motnje v delovanju ščitnice, težave z venami. Zelo pogosto je nizek progesteron vzrok za nespečnost (tudi pri otrocih).

Obstajata še dva hormona, ki izredno vplivata na naše zdravje:

Rastni hormon krepi kosti, znižuje krvni tlak, vpliva na razgradnjo maščob in rast mišic. Izloča se predvsem ponoči – spodbuja rast tkiv in organov ter procese za regeneracijo telesa. Ker začne rastni hormon delovati šele v globoki fazi spanja, 90 minut po tem, ko zaspimo, je zelo pomembno, da gremo zgodaj spat in da trdno spimo. Večerno gibanje (hoja ali vaje za mišično maso) spodbudi izločanje rastnega hormona, prav tako večerja, bogata z beljakovinami in malo ogljikovimi hidrati.

Inzulin je pomemben presnovni hormon, ker oskrbuje celice s hranili in iz celic odvaja odvečne hranila (npr. sladkor in maščobe). Če so v presežku, jih odlaga v maščobno tkivo, zato je inzulin zelo pomemben pri hujšanju – ne sme ga biti preveč. Imenujemo ga tudi redilni hormon številka 1, tako zelo vpliva na debelost. Inzulin še posebej močno reagira na hrano iz kombinacije ogljikovih hidratov in živalskih beljakovin (npr. krompir in zrezek). Ločevalna dieta torej niti ni tako slaba ideja. Inzulin znižuje krvni sladkor, zato motnje v delovanju inzulina hitro opazimo.

Rastni hormon je neke vrste proti-inzulinski hormon, saj si energijo, potrebno za nočno regeneracijo, vzame ravno iz inzulinskih maščobnih skladišč. Na žalost se količina rastnega hormona v telesu drastično zmanjša takoj po puberteti, ko dovolj zrastemo in strmo pada do 40. leta, ko ga imamo samo še 30 odstotkov. Nič čudnega, da se takrat začnemo skoraj vsi rediti, če ne pazimo na hrano, telesno vadbo in spanje.

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.