Benigno povečanje prostate

Prostata ali obsečnica je majhna, kot kostanj velika moška spolna žleza, ki leži tik pod sečnim mehurjem. Naloga prostate je, da izloča tekočino, v kateri so snovi, ki varujejo, prehranjujejo in omogočajo gibljivost semenčic. Skladišči tudi cink, ki deluje protibakterijsko na prostato.

Benigno povečanje prostate spada poleg raka prostate med najpogostejša obolenja tega organa. Poimenovanje »benigno povečanje prostate« označuje nenevarno (nerakavo) povečanje, ki sicer ni življenjsko ogrožajoče, kar pa ne pomeni, da moškim ne povzroča težav.

Povečana prostata vse bolj zožuje sečnico, ki vodi skozi njo. Simptomatika benignega povečanja prostate obsega sedem tipičnih simptomov.

Če smo v skrbeh, lahko izvedemo kratek test povečane prostate (IPSS test). Vsakemu od sedmih simptomov dodelimo intenziteto od nič (simptom ni prisoten) do pet (simptom je močno prisoten). Če je seštevek točk manjši od 8, simptomi povečane prostate niso prisotni oz. so zelo blagi. Če znaša seštevek točk med 8 in 19, je simptomatika zmerno prisotna, seštevki višji od 20 točk pa nakazujejo na močno prisotne težave, ki jih je potrebno obvezno zdraviti.

Test IPSS – simptomi:

• nepopolno praznjenje mehurja (občutek draženja),
• pogosto mokrenje,
• prekinjanje mokrenja,
• težave z zadrževanjem urina,
• tanjši curek urina,
• napenjanje med mokrenjem,
• potreba po uriniranju v nočnem času.

Pojavijo se lahko tudi sečni kamni, motnje erekcije, bolečine pri uriniranju in inkontinenca.

Razširjenost benignega povečanje prostate

Pri večini moških se do 45. leta starosti pojavi določeno povečanje prostate, vendar le redki v tem starostnem obdobju občutijo kakršnekoli težave. Drugače je pri moških med 50. in 60. letom starosti. V tem starostnem obdobju je pojav povečane prostate prisoten že pri vsakem petem moškem.

Povečano prostato pa imajo tudi praktično vsi moški, starejši od 75 let, vendar simptome v tej starostni skupini občuti »zgolj« 70% moških. Samo povečanje prostate še ni vzrok za nastanek težav.

Med velikostjo prostate in stopnjo pojavnosti simptomov ni vedno direktne povezave. Možno je torej, da ima moški z malce povečano prostato več težav kot moški, pri katerem je prišlo do izrazitega povečanja. Ker simptomi povečane prostate pogosto sovpadajo z drugimi obolenji prostate (npr. rakom na prostati, vnetjem prostate, itd.), je potrebno za natančno diagnozo obiskati urologa.

Diagnosticiranje benignega povečanja prostate

Diagnozo benignega povečanja prostate je mogoče opraviti na različne načine. Pri tem je zelo pomemben opis simptomov, ki ga poda bolnik. Poleg tega lahko urolog opravi neboleči rektalni pregled prostate ali pregled z ultrazvokom. S pregledom krvi se preverijo vrednosti PSA – prostatičnega specifičnega antigena – beljakovine, ki ga proizvajajo izključno celice prostate, zato je dober pokazatelj zdravja tega organa.

Opravi se lahko tudi pregled urina, s čimer se preveri morebitna prisotnost bakterij, ki nakazuje na vnetje prostate. Vnetje prostate je pogost spremljevalec povečane prostate.

Urolog bo morda preveril tudi moč curka urina. Ta nam pove, koliko mililitrov urina zapusti telo v eni sekundi. 15 – 20 ml/s predstavlja normalno vrednost. Pri benignem povečanju prostate vrednosti okoli 10 ml/s niso nobena redkost. Za izvedbo tega testa mora biti mehur kar najbolj poln.

Razlogi za pojav povečane prostate

Uradno vzrok za nastanek povečane prostate ni znan. Najverjetnejši razlog predstavljajo hormonske motnje. Kaj do teh nepravilnosti pripelje, pa ni znano.

Porušeno razmerje estrogena in testosterona

Starostno pogojeno znižanje vrednosti testosterona povzroči dvig vrednosti estrogena, kar pospešuje nastanek benignega povečanja prostate.

Drugi možni vzroki za nastanek benignega povečanja prostate

Med drugimi možnimi vzroki za nastanek benignega povečanja prostate se omenja metabolični sindrom (kombinacija debelosti, povišanega holesterola, povišanega krvnega sladkorja in krvnega tlaka) kot tudi vnetni procesi v prostati.

Več sočasnih vzrokov: okužba, holesterol in estrogen

Ena izmed možnih tez poudarja součinkovanje več dejavnikov. Tako je prostata lahko na udaru zaradi virusne ali bakterijske okužbe, ki vodi v vnetno reakcijo. V primeru presnovnih obolenj se vnetje ne pozdravi, temveč tako dolgo vztraja, da postane kronično. Eno takšnih presnovnih obolenj je povišan nivo holesterola. Razširjanje vnetja še dodatno spodbujajo morebitne povišane vrednosti estrogena.

Kombinacija vseh treh ali pa morda zgolj dveh izmed naštetih faktorjev zadostuje za nastanek povečane prostate.

Potrebno se je zavedati, da lahko povišane vrednosti estrogena povzročijo tudi t.i. ksenoestrogeni iz okolja, ki jih telo zmotno prepozna kot telesu lasten estrogen. Ksenoestrogeni v okolju ne bi smeli biti prisotni, vendar smo jih tja zanesli ljudje z uporabo umetnih mas, pesticidi, dodatkov prehrani, itd.

Pomanjkanje gibanja in sedeči življenjski stil

Zdravje prostate je odvisno od zdrave prekrvavitve, ki s seboj prinese svežo kri s kisikom. Neaktiven življenjski stil povzroči zastoje krvi v prostati. Moški, ki veliko časa preživijo sede (v avtu, pred računalnikom, itd.), imajo veliko večjo možnost za nastanek povečane prostate. Tresenje, ki ga povzročajo avtomobili in tovorna vozila, povzroča še dodaten pritisk na prostato.

Zdravljenje povečane prostate po uradni medicini

Če preiskave pokažejo povečanje prostate, je nadaljnjo zdravljenje odvisno predvsem od težav, ki jih le-ta povzroča. Če se težave ne pojavljajo, zdravnik ne bo predpisal zdravil. Pri lažjih težavah se predpišejo blagi rastlinski pripravki.

Če so težave resnejše, bo zdravnik predpisal alfablokatorje, ki sproščajo mišice prostate, sečnic in mehurja. To povzroči razširitev sečnih poti in olajša izločanje, ki ga je otežila povečana prostata. Stranski učinek alfablokatorjev je znižan krvni tlak, kar pa pri nekaterih ljudeh povzroča omedlevico ali celo nezavest. Drugi, manj resni stranski učinki so motnje ejakulacije in prebave ter zmanjšan libido.

Druga skupina zdravil, ki jih predpišejo zdravniki, so zaviralci (inhibitorji) testosteron-5-alfa reduktaze (dutasterid, finasterid), ki preprečijo pretvorbo testosterona v njegovo aktivno obliko (dihidrotestosteron – DHT). DHT spodbuja deljenje celic in s tem povečevanje prostate. Slabost tovrstnih zdravil je, da jih je potrebno jemati dolge mesece, da se pojavijo prvi učinki, po prenehanju jemanja pa se prostata hitro spet poveča. Stranski učinki obsegajo bolečine v hrbtu in glavi, motnje ejakulacije, impotenco in izgubo libida.

Celotno zdravljenje benignega povečanja prostate

Seveda se lahko odločimo tudi za celostno zdravljenje povečane prostate, ki nima stranskih učinkov in prinaša dolgotrajnejše rezultate. Celostno zdravljenje lahko poteka sočasno z zdravljenjem po načelih uradne medicine, saj s tem dosežemo hitrejše in boljše rezultate. Medtem, ko se uradna medicina bolj posveča simptomatskemu zdravljenju, pa je celotno zdravljenje orientirano predvsem na iskanje vzrokov za nastanek težave.

Terapevti so pozorni na naslednje spremljevalce benignega povečanja prostate:

• kronična, velikokrat neopazna vnetja,
• oksidativni stres,
• motnje presnove,
• hormonske spremembe,
• pomanjkanje ali presežek določenih hranilnih snovi,
• pretirana napetost mišic mehurja,
• pomanjkanje gibanja.

Ukrepi pri celostnem zdravljenju prostate:

• zavirajo vnetja,
• delujejo antioksidativno,
• regulirajo hormonska neravnovesja,
• preprečujejo pomanjkanje hranilnih snovi in uravnavajo razmerje med njimi,
• sproščajo mišice mehurja,
• skrbijo za zadostno količino gibanja.

Hranilne snovi pri benignem povečanju prostate

Kot pri vseh kroničnih obolenjih, igrajo tudi pri benignem povečanju  prostate primanjkljaji določenih hranilnih snovi pomembno vlogo. Ustrezna preskrba s hranilnimi snovmi ne pomaga le pri preprečevanju nastanka kroničnih obolenj, temveč tudi pripomore k izboljšanju že obstoječih težav. V nadaljevanju bomo omenili nekatere najpomembnejše snovi za zdravje prostate.

Vitamin D pri povečanju prostate

Študije so pokazale, da zadostne količine vitamina D bistveno pripomorejo k zmanjšanju povečane prostate. Vitamin D ne deluje zgolj preventivno, temveč tudi terapevtsko. Dnevno naj bi zaužili okoli 6000 mednarodnih enot (IE) vitamina D. Pri tej dozi vitamina D niso opazili nobenega stranskega učinka.

Vitamin C pri povečani prostati

Vitamin C s svojim delovanjem zavira snovi, ki povzročajo pretirano razmnoževanje celic prostate, in s tem zavira njeno povečevanje. Vitamin C bomo našli v črnem ribezu, brokoliju, rdeči papriki, peteršilju, rakitovcu in se mnogih drugih virih. Posežemo lahko tudi po prehranskih dopolnilih z naravnim vitaminom C. Še posebej velike potrebe po vitaminu C imajo kadilci.

Omega-3 maščobne kisline pri povečani prostati

Omega-3 maščobne kisline se ponašajo s protivnetnim delovanjem. Kot smo že omenili, je povečanje prostate velikokrat neposredno povezano s kroničnimi vnetji. Jemanje omega-3 maščobnih kislin okrepi delovanje zdravil za zdravljenje povečane prostate, zato se lahko jemljejo kot spremljevalna terapija.

Poleg zadostne količine omega-3 maščobnih kislin je potrebno poskrbeti tudi za pravilno razmerje med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami (to naj bi znašalo približno 1:5). Dandanes je razmerje pogosto porušeno v prid omega-6 maščobnim kislinam – tudi do vrednosti 1:25. Pomembno je torej, da ne povečamo samo vnosa omega-3 maščobnih kislin, temveč tudi zmanjšamo vnos omega-6 maščobnih kislin. Uporabljamo laneno, olivno in konopljino rastlinsko olje, izogibamo pa se sončničnemu olju. Tudi tukaj pa si lahko pomagamo z jemanjem prehranskih dopolnil.

Magnezij pri povečani prostati

Magnezij varuje pred rakom prostate. Če je razmerje med kalcijem in magnezijem porušeno v prid kalciju, se možnosti za nastanek raka na prostati znatno povečajo. Previsoke vrednosti kalcija sprožajo kronična vnetja, preprečujejo celično smrt bolnih celic in s tem pospešujejo razvoj nezdravih celic – raka. Večje kot je pomanjkanje magnezija, bolj so povišane vrednosti kalcija v telesu.

Mlečni izdelki povzročajo neravnovesje med kalcijem in magnezijem, zato se moškim s povečano prostato odsvetujejo. V takšnem primeru se priporoča jemanje prehranskih dopolnil z magnezijem, ki hitro dvignejo nivo tega minerala v telesu.

Cink pri povečani prostati

Cink igra pomembno vlogo pri zdravju spolnih organov, vključno s prostato. Pri moških, obolelih z rakom prostate ali s povečano prostato so znanstveniki ugotovili močno znižane vrednosti cinka v telesu v primerjavi z zdravimi moškimi. Dnevne potrebe po cinku znašajo približno 10 mg. Bučna semena, ki imajo izredno pozitiven učinek na prostato, so bogate s cinkom. V 30 gramih je 2,3 mg cinka.

Zdrava prehrana pri povečani prostati

Kot smo ugotovili, imajo hranilne snovi izredno pomembno vlogo za zdravje prostate. Bolniki s povečano prostato naj bi uživali kar najmanj „slabih“ ogljikovih hidratov (kruh, testo in slaščice iz bele moke) in rdečega mesa, na krožniku pa naj bi se pogosteje znašle nenasičene maščobne kisline, zelenjava, semena in stročnice. Odlična živila pri povečani prostati so: bučna semena (lignani in fitosteroli), sojini produkti (izoflavonoidi), paradižniki, lubenice, papaje in grenivke (likopen).

Rastlinska zdravila pri povečani prostati

Pri težavah s prostato se še posebej dobro obneseta dva rastlinska pripravka, in sicer pripravek iz sadeža žagastolistne palme (palmeto) in izvlečki iz korenin kopriv. Ti zmanjšujejo draženje in vnetja ter olajšajo izločanje urina. Rastlinski pripravki nimajo stranskih učinkov, ampak celo krepijo potenco. Za doseganje občutnih učinkov je potrebno izvlečke jemati dlje časa (okoli 6 mesecev).

Še en pripravek se je izkazal pri prostati: rizol s pelinom. To je mešanica eteričnih olj, ki so obogatene s kisikom. Več si preberite tukaj.

Povzetek vseh ukrepov za zdravljenje povečane prostate

1. Zadostna preskrba z vitaminom D (v kombinaciji z zadostnim izpostavljanjem soncu).
2. Uživanje zadostnih količin vitamina C, magnezija, kalcija, cinka, selena, mangana in omega-3 maščobnih kislin.
3. Zmanjšanje prevelike telesne teže.
4. Zmanjšane previsokih vrednosti holesterola, krvnega sladkorja in previsokega krvnega tlaka.
5. Uživanje pripravkov iz korenin kopriv in palmeta.
6. Dnevno uživanje paradižnikov in bučnih semen.
7. Uživanje tofuja.
8. Uživanje visokokakovostnih olj in maščob.
9. Izogibanje mesu in mlečnim izdelkom.
10. Izogibanje mrzlim alkoholnim pijačam (npr. pivu). Pomaga: pitje tople vode.
11. Redno ukvarjanje s športom (najbolje takšnim, pri katerem se ne sedi).