Vnetje mehurja ali cistitis – ko boli in peče

Cistitis ali vnetje mehurja je neprijetna okužba, ki je znana večini žensk. Povzroča ga bakterijska okužba, izraža pa se s simptomi, kot so pekoče uriniranje, pogosta nuja po uriniranju, občutek neizpraznjenega mehurja, itd. Poznamo kratkotrajna in kronična vnetja mehurja – slednja od nas zahtevajo bolj celovito zdravljenje.

Kaj povzroča vnetje mehurja?

Mehur, sečevod in drugih deli sečil so navadno sterilni, kar pomeni, da ne vsebujejo bakterij in drugih mikroorganizmov. Enako velja tudi za urin.

• Bakterija E.Coli

Vnetje mehurja je običajno bakterijskega izvora. V 90% primerov ga povzroča bakterija E. coli (Escherichia coli), ki iz črevesja (zadnjika) zaide do sečnice (uretre), preko nje pa najprej do mehurja. Bakterija je zelo nevarna, saj lahko poleg mehurja okuži tudi ledvice, druge organe v trebušni votlini in celo pljuča. Množi se hitro, zatreti pa jo je precej težko.

• Tveganje za vnetje je povezano s spolom

Ženska sečnica je krajša od moške (meri približno 4-5 cm), prav tako pa leži bližje zadnjiku, zato so ženske bolj dovzetne za okužbo. Večja dovzetnost za okužbo je še posebej izrazita pri mlajših ženskah, medtem ko se pri starejših ljudeh verjetnost za okužbo pri moških in ženskah izenačuje. Vnetje mehurja pri starejših moških je namreč velikokrat povezano s povečano prostato, tumorji in kamni, ki ovirajo pretok seča iz ledvic. Večje tveganje za razvoj vnetja predstavlja vstavljeni kateter. Bakterije zaidejo do sečnice zaradi napačnega brisanja zadnjika po izločanju blata (od zadaj naprej), med spolnimi odnosi, nošenjem mokrega spodnjega perila ali kopalk ter sedenja na mokri in hladni površini (npr. ob bazenu). Antiseptična intimna mila, po katerih ženske pogosto posegamo, mnogokrat porušijo naravno ravnovesje bakterij v intimnih predelih, zato jih lahko navedemo kot enega izmed vzrokov za nastanek vnetja. Do vnetja lahko pride tudi od znotraj, če se bakterije po krvnem obtoku prenesejo iz drugega vnetnega žarišča v telesu.

• Kdo je najbolj ogrožen?

Večja dovzetnost za okužbo mehurja se pojavlja pri bolnikih s sladkorno boleznijo, saj prisotnost glukoze v seču pomaga pri razrasti bakterij. Bolj dovzetni so tudi ljudje s HIV okužbo, obstrukcijo ali anomalijo sečil in z avtoimunskimi boleznimi ter osebe, ki morajo obiskovati obsevanja zaradi črevesnih in ginekoloških bolezni. Verjetnost za okužbo je večja v zimskem času, ko je imunska odpornost pri večini ljudi nižja. Menstruacija, stres, menopavza in jemanje antibiotikov so še dodatni dejavniki, ki pripomorejo k nastanku in razvoju okužbe, saj se kislost nožnice v teh primerih zmanjša.

• Nosečnost

Na udaru so tudi ženske v prvih mesecih nosečnosti, ko se sečnica pod vplivom hormona progesterona sprošča, s tem pa je bakterijam omogočeno hitrejše širjenje. Razvijajoči plod v maternici pritiska na mehur, v katerem začnejo zastajati manjše količine seča, kar bakterijam nudi idealne pogoje za razmnoževanje.

• Menopavzalni cistitis

V obdobju menopavze se izrazito zmanjša izločanje estrogena, kar vodi v tanjšanje sluznice sečnice in mehurja. Sluznica postane bolj občutljiva in dovzetna za bakterije, istočasno pa oslabijo mišice sečil, kar vodi v inkontinenco in nastanek drobnih žepkov, v katerih zastaja urin. Takšni žepki so idealno življenjsko okolje za razvoj bakterij. Med menopavzo se pH vrednost v sečilih večkrat spreminja, zato lahko ob premajhni kislosti odlično uspevajo škodljivi mikroorganizmi.

• Cistitis medenih tednov

Zelo razširjen je izraz »cistitis medenih tednov«, ki označuje vnetje mehurja ob začetku spolne aktivnosti, izhaja pa iz časov, ko večina žensk do poroke ni imela spolnih odnosov. Ob penetraciji se bakterije z ustja sečnice lažje prenesejo do mehurja. Pri ženskah, ki imajo manj pogoste spolne odnose, se v vmesnem času ob sečnici nabere več bakterij, kar povzroči težave ob naslednjem odnosu. Po drugi strani pa zelo pogosti in strastni spolni odnosi povzročijo poškodbe sluznice, kar bakterijam olajša pot do sečil.

• Kronično vnetje mehurja (intersticijski cistitis)

Kronično oz. ponavljajoče se vnetje mehurja je pogosto posledica zakisanosti telesa in ne bakterijske okužbe. Urin s kislim pH-jem napada stene mehurja in jih tanjša. Bakterije prehajajo skozi poškodovane črevesne stene v krvni obtok. Zakisanost spodbuja nepravilna prehrana, stres, kontracepcijske tablete in antibiotiki. Kronično vnetje mehurja se pojavi kot posledica predhodnih vnetij mehurja, ki niso bila zdravljena. Izraža se z zelo pogosto potrebo po uriniranju (tudi 30x dnevno), občutljivostjo spolovil in bolečino ter krvavitvami. Zdravnik obolenje diagnosticira s cistoskopijo, ki pa je žal dokaj neprijeten poseg, s katerim se izmeri debelina sluznice. Pri kroničnem vnetju mehurja se uživanje brusnic ne priporoča, saj telo dodatno zakisajo. Več informacij o zakisanosti telesa ter kako ga razkisati si preberite v članku Kako uspešno razkisati telo.

Simptomi cistitisa

Če se škodljive bakterije iz sečil ne odplaknejo z urinom, pride do infekcije. Ta se izraža z naslednjimi simptomi:

• pogosto tiščanje na vodo,
• pekoče uriniranje,
• občutek neizpraznjenega mehurja (zaradi čezmerne aktivnosti mišic, ki možganov ves čas pošiljajo signale, da je poln),
• pojavi se lahko krvavitev,
• bolečine v spodnjem delu trebuha,
• motna barva in neprijeten vonj urina,
• povišana telesna temperatura ali mrzlica.

Preventiva in zdravljenje

Preventiva je boljša kot kurativa, zato bomo najprej omenili nekaj nasvetov, kako vnetje mehurja preprečiti, nato pa se bomo dotaknili še različnih načinov zdravljenja. 1) Vzemite si čas za počitek, izogibajte se stresu: stres in napor (psihični in fizični) obremenjujeta imunski sistem in sta soodgovorna za nastanek številnih obolenj, ne samo vnetja mehurja. Prav zato je pomembno, da telesu v času velikih fizičnih in duševnih obremenitev privoščimo zadostno količino kakovostnega spanca. 2) Pijmo velike količine vode (2 dl vsake pol ure), ki izpirajo bakterije iz urinarnega trakta. Pitje zadostnih količin vode ni samo preventivni ukrep, temveč pomaga tudi takrat, ko je do vnetja že prišlo. Namesto vode lahko pijemo tudi zeliščne čaje (še posebej urološki čaj ursi, ki vsebuje antibakterijski arbutin, vendar ne več kot en teden) ter brusnični in limonin sok (brez umetno dodanega sladkorja). Pomagajo tudi napitki iz kumaric, ječmena, ingverja, zlate rozge, regrata, koprive, divjega ovsa, mladih brezovih listov, peteršilja, kamilic in cimeta. Izogibamo se kavi, alkoholu in močno začinjeni hrani. 3) Po spolnem odnosu poskušajmo izločiti urin, saj bomo tako sprali morebitne bakterije iz sečnice. 4) Poskrbimo, da bomo imeli vedno tople noge in pokrite ledvice ter trebuh. Nosite udobno spodnje perilo. Izogibajte se vsakodnevnemu nošenju tangic, saj prenašajo bakterije iz anusa do nožnice in sečnice in s tem povzročajo infekcije. 5) Blagodejno deluje kopel iz hrastovega lubja, ki ga lahko naberemo sami ali kupimo v lekarni. 6) Po kopanju v bazenu ali morju vsakokrat slečemo mokre kopalke. 7) Brusnice so učinkovita in okusna preventiva pred vnetjem mehurja oz. zdravilo, če je do (bakterijskega) vnetja že prišlo. Bakterijam E. Coli preprečujejo, da bi se prilepile na steno mehurja, saj mehur obložijo s posebno zaščitno plastjo. Uživamo sveže in suhe brusnice, sokove in izvlečke. Brusnice lajšajo tudi krče, ki so pogost spremljevalec vnetja mehurja. 8) Uporabljamo udobno bombažno perilo. Izogibamo se tangicam in uporabi mehčalca pri pranju. Ne nosimo pretesnih oblačil. 9) Med infekcijo se izogibamo kopanju v bazenih in uporabi tamponov. 10) Predel mehurja ogrejemo s termoforjem, infrardečo lučko ali vrečko s senenim drobirjem. Če simptomi ne izginejo po treh dneh, je potrebno obiskati zdravnika, ki nas bo napotil na pregled urina (v kolikor simptomi niso dovolj jasni) in predpisal antibiotike. Dalj časa trajajoče vnetje mehurja se lahko razširi na ledvice ali postane kronično (ponavljajoče), zato je hitro ukrepanje bistvenega pomena.