Preventiva proti Alzheimerjevi bolezni

Bolezni | 08. 04. 2019

Alzheimerjeva bolezen je kronična nevrodegenerativna bolezen, pri kateri postopoma odmirajo živčne celice, zaradi česar se pojavijo težave s spominom, nezmožnost abstraktnega mišljenja, spremembe osebnosti in težave s časovno ter krajevno orientacijo. Na srečo pa raziskave nakazujejo, da je pojav Alzheimerjeve bolezni možno preprečiti.

Ukrepi za preprečevanje Alzheimerjeve bolezni

 Vzroki za nastanek Alzheimerjeve bolezni so lahko genska nagnjenost, prisotnost drugih kroničnih obolenj in motenj (sladkorna bolezen, Downov sindrom), visoka starost in okoljski dejavniki. Medtem ko na večino omenjenih dejavnikov nimamo vpliva, pa lahko s primerno preventivo preprečimo ali omilimo vsaj škodljive vplive iz okolja, ki bi utegnili sprožiti pojav Alzheimerjeve bolezni.

Najpomembnejši okoljski dejavniki so povezani z uživanjem neprimerne prehrane in z nezdravim življenjskim slogom. Najbolj problematično je uživanje transmaščob, kemičnih dodatkov v živilih (konzervansov, barvil, glutamata), sladkorja in drugih manjvrednih sestavin, ki so danes dodane praktično vsem predpripravljenim jedem.

Konvencionalno pridelana živila so prepojena z ostanki pesticidov, herbicidov in fungicidov, strupi pa se nahajajo tudi v pitni vodi (aluminij), zobnih zalivkah (paladij in živo srebro), cepivih (živo srebro) in še bi lahko naštevali. Nalaganje strupenih snovi v telesu je postopno, zato se težave običajno pokažejo v poznejših letih življenja. Iz telesa jih je izredno težko izplakniti, saj se vežejo v telesna tkiva.

O procesih razstrupljanja na različne načine (s klistriranjem, postenjem, bazično prehrano, algami…) smo pri Aviti že večkrat pisali.

K višjemu tveganju za pojav Alzheimerjeve bolezni prav tako pripomorejo drugi spremljevalci nezdravega življenjskega sloga: povišan holesterol, visok krvni tlak in debelost. Ne presenečajo rezultati raziskav, ki dokazujejo, da že zmerno ukvarjanje s športom bistveno zmanjša nevarnost za pojav Alzheimerjeve bolezni. Potem je tu še večni sovražnik zdravja – stres. Med izpostavljenostjo stresu se tvorijo hormoni, ki škodujejo možganom, zato se redno poslužujmo tehnik sprostitve (meditacija, sprehodi v naravo, poslušanje glasbe, vrtnarjenje, joga…).

Za preprečevanje Alzheimerjeve bolezni je ključnega pomena, da možganom zastavljamo vedno nove izzive, naj si bo v obliki reševanja križank, učenja novega jezika, treninga spomina, itd.

To so bili splošni napotki za preprečevanje Alzheimerjeve bolezni, sedaj pa si natančneje poglejmo dodatnih devet ukrepov.

 

1. Pitna voda, ki jo uživamo, naj bo čista

Ljudje, ki živijo v območjih z nečisto vodo, ki vsebuje več kot 250 mikrogramov aluminija na liter, bistveno pogosteje zbolevajo za Alzheimerjevo boleznijo. Prav zato je ključnega pomena, da preverimo kakovost vode, ki jo uživamo in si potrebi kupimo filtre za čiščenje vode. Učinek aluminija v vodi je močnejši, ko je pH vode nižji in ko se v njej nahaja manj mineralov (kalcija, silicija in magnezija).

Idealna pitna voda je torej rahlo bazična, primerno mineralizirana in ne vsebuje aluminija. Če si želimo zagotoviti takšno vodo, si omislimo vodni filter, ki vodo iz javnih vodovodov očisti aluminija, težkih kovin, strupov,ostankov pesticidov, nitratov in klora. Visoko kakovostni filtri naredijo vodo bazično in jo mineralizirajo. Primer dobrega filtrirnega sistema je reverzno-osmozna naprava.

 

2. Kalcij in magnezij

Zadostna preskrba s kalcijem in magnezijem ščiti pred negativnimi učinki aluminija. Pri izbiri živil ne bodimo pozorni zgolj na samo vsebnost kalcija ali magnezija, temveč tudi na to, ali je živilo zdravo. Optimalno preskrbo s kalcijem zagotavljajo semena chia, sezam, mak, lešniki, mandlji, amarant, oves, suhe fige in marelice, brokoli, špinača, zelena listnata zelenjava, ohrovt, zelje in divje rastline (npr. koprive).

Magnezij se skriva v podobnih živilih kot kalcij: v psevdožitih kvinoji in amarantu, v suhi bananah, figah in kaktusovih plodovih (opuncijah), v portulaku, koprivah, blitvi, stročnicah ter v sončničnih, bučnih in sezamovih semenih.

 

3. Silicij

Silicij oz. kremenčeva kislina je še eno izmed učinkovitih sredstev za zaščito pred negativnimi učinki aluminija. Po mnenju nekaterih znanstvenikov naj bi celo pomagal odstranjevati že uskladiščen aluminij v telesu. Odlični viri silicija so proso, oves in bentonit. Slednji pomaga pri vzdrževanju zdrave črevesne flore in je idealen spremljevalec vsakega razstrupljanja.

 

4. Življenje brez aluminija

Aluminij se skriva vsepovsod okoli nas. Uporabljajmo le dezodorante brez aluminija in parabenov, saj ti ob nanosu v veliki meri prehajajo skozi kožo. Enako velja za vso preostalo kozmetiko, ki jo uporabljamo.

Naslednja stvar, ki se ji moramo izogniti v širokem loku izogniti, so predpripravljene jedi v aluminijasti embalaži in pijače v aluminijastih pločevinkah. Te jedi in pijače niso samo prepojene z aluminijem, temveč tudi polne zdravju škodljivih dodatkov, umetnih snovi in gensko spremenjenih organizmov.

 

5. Antioksidanti

Alzheimerjeva bolezen je tesno povezana z učinki oksidativnega stresa, kar pomeni dvoje: da telesu primanjkuje lastnih antioksidantov (npr. glutationa) in da dobimo premalo antioksidantov od zunaj (iz prehrane). Aluminij s svojim učinkovanjem ne povečuje le oksidativnega stresa v možganih in preostalih delih telesa, temveč prav tako slabi telesu lastna antioksidanta glutation in superoksidismutazo, zaradi česar telesa ne moreta braniti pred poškodbami s strani prostih radikalov.

Preventivni ukrep, ki se ga velja držati, je zadosten vnos visoko učinkovitih antioksidantov, saj lahko na ta način preprečimo pojav ali pa vsaj zavremo razvoj Alzheimerjeve bolezni. Glutation in superoksidismutazo lahko v telo vnesemo tudi z jemanjem prehranskih dopolnil, pri čemer se glutation običajno prodaja kot samostojno prehransko dopolnilo, superoksidismutaza pa je skrita v prahu ječmenove trave, ki je najboljši vir tega antioksidanta. Primerna so tudi vsa prehranska dopolnila z drugimi visoko učinkovitimi antioksidanti, kot so astaksantin, OPC, vitamin C, itd.

 

6. Kurkuma

Kurkuma je živo oranžna začimba, ki se pogosto uporablja v indijskih jedeh, čedalje bolj priljubljena pa je tudi v Evropi. Raziskave kažejo, da lahko uživanje kurkume zmanjša nanose nenormalnih beljakovin, ki se pri Alzheimerjevi bolezni kopičijo v možganih, poleg tega pa naj bi aktivna substanca v kurkumi (kurkumin) popravljala že poškodovane živčne celice v možganih.

 

7. Kokosovo olje

Posebne maščobne kisline v kokosovem olju oskrbijo možgane s potrebno energijo. To je še posebej pomembno v primerih, ko je možgane že napadla Alzheimerjeva bolezen. Na ta način uživanje kokosovega olja blaži simptome bolezni. Kokosovo olje je idealna maščoba za praženje in pečenje, lahko pa ga uporabimo tudi kot osnovo za različne namaze.

 

8. Omega-3 maščobne kisline

Alzheimerjevo bolezen vedno spremljajo vnetni procesi v možganih, omega-3 maščobne kisline pa so poznane po tem, da jih uspešno zavirajo. Najdemo jih v rastlinskih oljih (npr. lanenem, konopljinem…) in semenih (chia, konopljina semena, lanena semena). Najboljše olje živalskega izvora, kar se tiče vsebnosti in biorazpoložljivosti omega-3 maščobnih kislin, je zagotovo krilovo olje, ki poleg tega vsebuje veliko antioksidantov.

 

9. Ekstra deviško olivno olje

V sredozemskih državah je Alzheimerjeva bolezen veliko redkejša kot v srednji Evropi. V prehrani pogosto uporabljajo olivno olje, ki je bogato s sekundarnimi rastlinskimi snovmi, imenovanimi fenoli. Raziskave na miših so pokazale, da redno uživanje olivnega olja preprečuje oz. blaži simptome Alzheimerjeve bolezni.

ŠE VEČ KORISTNIH NASVETOV

Nazaj na seznam člankov
  • Stres in pomanjkanje hranilnih snovi (1. del)
    Bolezni / 26. 09. 2018

    Pod izrazom »stres« razumemo velik telesni ali duševni napor. Odziv na stres je odvisen od posameznika, zbolimo predvsem zaradi dolgotrajnega stresa. Za nekatere predstavljajo stresorji veliko oviro, drugi pa jih z lahkoto prenašajo oz. dojemajo kot izziv - kar je odvisno tudi od hranilnih snovi, ki jih ima naše telo na razpolago.

    PREBERITE VEČ
  • Silicij, mineral lepote
    Prehrana / 26. 06. 2018

    Silicij zavira napredovanje kroničnih vnetnih bolezni, kakršne so dermatitis, luskavic in revmatoidni artritis. Preprečuje aterosklerozo, sladkorno bolezen, alopecijo in osteoporozo, saj poveča vsrkanje kalcija. Skrbi za trdnost, prožnost in gibljivost telesnih tkiv ter zavira staranje. Ime »mineral lepote« si je prislužil s pozitivnim učinkovanjem na zdravje las, kože in nohtov. V telo ga moramo vnesti s hrano, kar je težko, saj sodobna živila vsebujejo le malo silicija.

    PREBERITE VEČ

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.