Okrepimo imunski sistem z bazično prehrano

Prehrana | 18. 11. 2020

Ko zima trka na naša vrata, imunski sistem oslabi in hitro podležemo različnim obolenjem. Glavni vzrok za sesutje imunskega sistema leži v porušenem kislinsko-bazičnem ravnovesju. Zakaj, si preberite v članku. Z bazično prehrano v jesenskem času se izognemo presežku kislin in pripravimo telesno obrambo na dolge zimske dni.

Avtofagija, čistilni proces telesa

Leta 2016 je japonski raziskovalec Jošinori Osumi prejel Nobelovo nagrado za medicino za odkritje molekularnih mehanizmov, ki omogočajo avtofagijo. Avtofagija je že dolgo časa poznan telesni proces, pri katerem pride do samouničenja obolele celice (grško autos – sam + phageîn – jesti, požirati). Ta naravni čistilni proces ohranja zdravje organizma, saj izloči šibke in nezdrave celice. Če je v organizmu porušeno kislinsko-bazično razmerje v prid kislinam, naravni obrambni mehanizmi, med drugim tudi avtofagija, ne delujejo pravilno.

Nastajanje kislin v telesu    

V telesu vseskozi nastajajo kisline, ki jih je potrebno nevtralizirati. Dober primer je ogljikov dioksid, ki nastaja kot stranski produkt celične presnove, iz telesa pa ga izločamo z dihanjem. Drug primer je nastajanje mlečne kisline v mišicah. Ob zahtevnejši fizični aktivnosti preskrba celic s kisikom ni zadostna.

Energija sicer lahko nastaja tudi ob odsotnosti kisika z razgradnjo sladkorja (anaerobna glikoliza), stranski učinek neoptimalne proizvodnje energije pa je presežek mlečne kisline – športnikom dobro poznani »muskelfiber« ali boleče mišice po vadbi.

Tretji primer je sečna kislina, ki nastaja ob razpadu celic, pa tudi ob uživanju industrijsko predelanih mesnih izdelkov, ki so bogati s purini (sečna kislina je končni produkt razgradnje purinov). Purini v telesu spodbujajo vnetja in nastanek rakavih obolenj.

Podoben učinek imajo sladkorji, kava, izdelki iz bele moke, alkohol in nikotin. Med drugimi krivci za povečano nastajanje kislin v telesu velja še omeniti pomanjkanje spanja, stres in jemanje zdravil.

Pri presežku kislin se telo počasneje obnavlja, oskrba celic s hranilnimi snovmi je otežena, poveča se verjetnost pojava bolezni. Zato je kislinsko-bazično ravnovesje ključni dejavnik zdravega življenja.

Kako sodoben način življenja izčrpava naravne pufre

Zdrav organizem ima številne mehanizme za nevtralizacijo kislin. Eden izmed njih so baze, naravno nasprotje kislin, med katere spadajo minerali in elementi v sledeh. Pravo bogastvo bazičnih snovi se skriva v rastlinski prehrani, ki je temelj naravne regeneracije telesa.

Če ima telo več bazičnih mineralov, jih shranjuje na zalogo v obliki pufrov. Eden izmed izjemnih načinov, kako telo regulira ravnovesje (homeostazo) v telesu preko pufrov, je uravnavanje nivoja hidrogenkarbonata v krvi. Z njim telo nevtralizira morebitne presežke kislin.

Kisline se izločajo skozi številne organe: pljuča, jetra, ledvice, kožo in črevesje. Z leti postaja razgradnja strupov čedalje težja, zanjo se potroši vse več mineralov. Ob rojstvu je 70% telesnih tekočin brez presnovnih ostankov, medtem ko pri starosti 40 let pade na 35%, pri 60 letih pa na zgolj 25%. V preostanem deležu telesnih tekočin se torej nahajajo odpadki iz presnove, ki bi jih telo želelo izločiti, vendar za to nima dovolj mineralov.

V takšni brezizhodni situaciji organizem prične črpati minerale, kot so npr. natrij, magnezij in kalcij, iz lastnih virov. Kalcij se npr. črpa iz zob in kosti. Seveda ga zaradi izčrpavanja v teh delih telesa prične primanjkovati.

V celostni medicini se začaran krog zakisanosti, pomanjkanja baz in izčrpavanja lastnih mineralov imenuje latentna acidoza oz. zakisanost telesa. Prav ta spada med pomembne, a pogosto prezrte dejavnike za pojav bolezni. Je odraz modernega načina življenja, ki vodi v zakisanost (uživanje hitre in industrijsko predelane hrane, okoljski strupi v oblačilih, pohištvu in čistilih, elektrosmog, itd.).

Kako prepoznamo latentno acidozo?

Čeprav na medicinskem področju še vedno poteka burna debata o obstoju in klasifikaciji latentne acidoze, pa so jo zdravniki prepoznali in uspešno zdravili že pred več kot sto leti. Za razliko od življenjsko ogrožajoče akutne acidoze je latentno acidozo nemogoče dokazati s testom pH-vrednosti krvi, ki se navadno giblje v normalnem območju od 7,37 do 7,43.

Se pa latentna acidoza »izdaja« z drugimi simptomi, med drugim z zgago, razpokano in suho kožo, bolečinami v hrbtu, mišično napetostjo, motnjami mesečnega ciklusa ter lomljivimi nohti in lasmi.

Na psihični ravni se pojavi pomanjkanje motivacije, izčrpanost, utrujenost, motnje koncentracije in zmanjšana storilnost. Zaradi presežka kislin je delovanje imunskega sistema okrnjeno, kar vodi v večjo dovzetnost za bakterijska in virusna obolenja.

S testiranjem urina je mogoče dobiti dobro predstavo o tem, kako uspešen je organizem pri izločanj presežnih kislin. Indikatorje za merjenje vrednosti pH v urinu je mogoče dobiti v lekarnah in specializiranih trgovinah.

Vrednosti pH v urinu se čez dan spreminjajo – jutranji urin je najbolj kisel, tekom dneva naj bi se nevtraliziral okoli vrednosti 7 (razpon vrednosti pH je od 1 do 14). Po petih do sedmih merjenjih na dan lahko oblikujemo prve zaključke o tem, kako učinkovit je organizem pri razkisanju.

Pri zdravih ljudeh se pojavi izmenjevanje pH-vrednosti urina: zjutraj kisel, opoldan nevtralen, popoldne izrazito bazičen, zvečer ponovno rahlo kisel. Pri latentni acidozi pa so vrednosti relativno konstantne in vseskozi v predelu nizkega pH (recimo od 5 do 5,5 pH).

S testiranjem krvi ali testom Oligoscan lahko ugotovimo, ali vzrok za zakisanost leži v pomanjkanju bazičnih mineralov (magnezija, kalija, kalcija, žvepla, cinka in bakra).

Bazična prehrana je podporni steber imunskega sistema

Kronična zakisanost ni nedolžna, saj ima močan vpliv na zdravje. Spodbuja razvoj tihih vnetij, ki sčasoma izbruhnejo v obliki hudih kroničnih obolenj, kot so sladkorna bolezen, revmatska obolenja, osteoporoza in rak. Jemanje zdravil sicer blaži njihove simptome, ne odpravlja pa vzroka.

K zdravljenju latentne acidoze je potrebno pristopiti celostno.

  • Prvi korak je zagotovo izločitev hitre in industrijsko predelane hrane, izdelkov iz bele moke, sladkorja in alkohola z jedilnika.
  • Drugi pomemben ukrep je uživanje od 2,5 do 3 litrov tekočine na dan. Zelo priporočljiva je mineralna voda z visokim deležem hidrogenkarbonata. Tudi zeliščni čaji iz koprive, melise, lipe in regrata ter zeleni čaj so odlična izbira. V primeru slabega počutja se priporočata dve žlici jabolčnega kisa, ki ima bazičen vpliv na telo, kar morda zaradi njegovega okusa ne bi pomislili.
  • Omejiti je potrebno uživanje mesa in mesnih izdelkov. V njih se nahajajo aminokisline z žveplom, ki se razgrajujejo v homocistein, ki na ožilje in možgane deluje kot strup.
  • Omejimo uporabo nezdravih (nasičenih) maščob pri pripravi jedi.
  • Zmanjšamo uporabo soli, ki moti bakterijsko okolje v želodcu in povečuje izločanje kalija iz telesa. Za popestritev okusa lahko izberemo kurkumo ali čili. V teh dveh začimbah se namreč skrivajo dragocene pekoče snovi, ki pospešujejo presnovo in podpirajo razstrupljanje.
  • Uživamo rastlinska živila, v katerih je veliko sekundarnih rastlinskih snovi (flavonoidi, karotenoidi …).
  • Prava zakladnica bazičnih snovi so zelenjavne juhe. Uporabimo lahko krompir, por, čebulo, zeleno, korenje in druge pridelke z vrta.

Bazična prehrana jeseni za zdravje čez zimo

Jeseni je pravi čas, da svoje obrambne celice pripravljamo kot vojake na najtežji, zimski boj. Kot smo omenili, je bazična prehrana eden temeljnih dejavnikov zdravja imunskega sistema. Ob tem je pomembno poudariti, da okus živila ni nujno povezan z njegovim delovanjem v telesu.

Na jesenskem jedilniku naj se znajdejo bazična živila (če je mogoče – iz domače ali ekološke pridelave, saj vsebujejo več mineralov), kot so:

  • krompir (tudi sladki krompir),
  • buče,
  • jabolka,
  • zelje,
  • brokoli,
  • pastinak,
  • korenje,
  • peteršilj,
  • rdeča pesa,
  • avokado,
  • grozdje,
  • artičoke,
  • mandlji,
  • stevija,
  • vsa zelišča,
  • ingver,
  • divja zelenjava (koprive, regrat, tolščak, čemaž itd.)
  • kumare.

Določena živila telo zakisajo. To ne pomeni, da jih moramo povsem izločiti iz prehrane, saj je med njimi veliko živil, ki so sicer zdrava in pomemben del prehrane. Lahko pa omejimo njihovo uživanje, poiščemo zamenjave ali enostavno povečamo delež bazičnih živil v primerjavi z živili, ki zakisajo. Ta živila so:

  • koruza,
  • olive,
  • kava,
  • gorčica,
  • kakav,
  • vloženo sadje,
  • brusnice,
  • ribez,
  • slive,
  • koruzni škrob,
  • meso in mesni izdelki,
  • riž,
  • pšenica,
  • testenine,
  • kruh,
  • stročnice,
  • maslo,
  • sir,
  • sladoled,
  • arašidi,
  • orehi,
  • rastlinska in živalska olja,
  • sladkor,
  • alkoholne pijače.

Drugi načini za krepitev imunskega sistema poleg bazične prehrane

  • Pred zimo je vredno temeljito očistiti črevesje, saj s tem organizem razbremenimo starih presnovnih odpadkov. Najlažje bomo to storili s pitjem 250 ml mlačne vode z dodano eno čajno žličko grenke soli na prazen želodec (približno 45 minut pred zajtrkom). Kura naj traja le nekaj dni, ne izvajamo pa je v primeru želodčno-črevesnih obolenj ali pri oslabljenem delovanju ledvic. Za čiščenje črevesja je primerna tudi metoda klistiranja.
  • Uživamo prehranska dopolnila z bazičnimi minerali, ki jih telesu primanjkuje. S testom Oligoscan lahko najhitreje in povsem neboleče ugotovimo stanje zalog mineralov.
  • Bazične kopeli z mineralnimi snovmi spodbujajo izločanje strupov skozi kožo. Kopel naj traja od 30 do 45 minut, temperatura vode naj znaša od 36 do 38 stopinj. Drugi pozitivni učinki bazične kopeli so razbremenitev mišic, blaženje bolečin v sklepih ter mehka in bolj sijoča koža.
  • Imunski sistem je doma v črevesju, zato poskrbimo za zdravo črevesno floro z naravnimi probiotiki (odličen vir so fermentirana živila) ali jemanjem prehranskih dopolnil s kar najširšim spektrom in številom bakterijskih kultur.
  • Ne pozabimo na zadostno pitje vode – voda je naravni čistilec telesa, ki odplakne nečistoče.
  • Dihajmo umirjeno, telovadimo, meditirajmo in se z rednim sproščanjem, masažami in zadostnim spancem izogibajmo pretiranemu stresu.

ŠE VEČ KORISTNIH NASVETOV

Nazaj na seznam člankov
  • Zdrava prehrana preprečuje kronična vnetja
    Prehrana / 22. 12. 2020

    Gre za pravi začarani krog: dolgotrajna vnetja slabijo imunski sistem, oslabljeni imunski sistem pa se ne more boriti proti vnetjem. Iz takšne situacije se razvijejo težke kronične bolezni. Na srečo pa lahko z izbiro prehrane in življenjskim stilom odločilno vplivamo na vnetne procese v telesu.

    PREBERITE VEČ
  • Vročina – prvovrstno orožje imunskega sistema
    Bolezni / 06. 10. 2020

    Vročina je pomembna naravna reakcija telesa in naš zaveznik v boju proti virusom in bakterijam, ki vdrejo v telo. Z vsako dodatno stopinjo se obrambna moč organizma podvoji. Prehitro zniževanje vročine olajša pot patogenom in podaljšuje okrevanje. Kdaj je potrebno vročino zniževati in kdaj ne?

    PREBERITE VEČ

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.