Vročina – prvovrstno orožje imunskega sistema

Bolezni | 06. 10. 2020

Vročina je pomembna naravna reakcija telesa in naš zaveznik v boju proti virusom in bakterijam, ki vdrejo v telo. Z vsako dodatno stopinjo se obrambna moč organizma podvoji. Prehitro zniževanje vročine olajša pot patogenom in podaljšuje okrevanje. Kdaj je potrebno vročino zniževati in kdaj ne?

Vročina je naša zaveznica

Nekoč so ljudje bolje poznali namen vročine in so jo celo pozdravljali, saj je bila znak, da telo deluje pravilno in da je imunski sistem zaznal vdor patogenov ter sprožil napad. Pri kroničnih bolnikih se vročina redko pojavlja, pri otrocih, ki imajo še zelo žilav imunski sistem, pa je pogosta.

Starši neredko storijo napako, ko nemudoma pričnejo z zniževanjem vročine z zdravili, antibiotiki in ohlajanjem pri otrocih. Ti imajo kasneje slabše razvito naravno odpornost, saj imunski sistem ni dovolj »treniral«.

Vročina je naravni obrambni mehanizem, s katerim telo dobesedno skuha bakterije in viruse, ki so občutljivi na temperature, višje od naše normalne telesne temperature. Ta se giblje med 36,2 in 37,5 stopinj Celzija. Normalna telesna temperatura je odvisna od spola, zaužite hrane in pijače, menstrualnega ciklusa, telesne aktivnosti, dela dneva (zjutraj je nižja kot zvečer), itd.

O zvišani telesni temperaturi govorimo, ko je temperatura, izmerjena pod pazduho (aksilarno) nad 37,2 stopinje Celzija, v ušesu nad 37,5 stopinje Celzija in v danki (rektalno) nad 38 stopinj Celzija.

Povišana temperatura je simptom in ne bolezen. Med vročino je obrambni mehanizem telesa močnejši, tvorjenje strupenih presnovkov in razmnoževanje mikroorganizmov se zmanjša, vročina deluje tudi kot spodbujevalec celic, ki uničujejo patogene. V veliko pomoč nam je pri obolenjih, za katere ne poznamo zdravila, prav tako skrajšuje okrevanje pri drugih virusnih in bakterijskih obolenjih.

S pomočjo vročinske krivulje lahko razlikujemo med navadnim prehladom in gripo: pri prehladu se temperatura le redko dvigne nad 38,5 stopinje, pri gripi pa je vročina nad 39 stopinj zelo pogosta.

Kako pride do pojava vročine?

Ob vdoru škodljivih mikroorganizmov, kot so bakterije, paraziti in virusi, se imunski sistem nanje odzove. Sproščati se začnejo pirogeni, ki preko krvi pristanejo v hipotalamusu (delu možganov, ki skrbi za termoregulacijo) in sprožijo ukaz za dvig temperature. Do dviga lahko pride tudi ko se v telesu nahaja nevarni tumor, vnetno dogajanje ali avtoimunsko obolenje.

Po ukazu možganov prične v jetrih nastajati več toplote. Če to ne zadostuje, se jetrom pridružijo še mišice, ki pomagajo telo segrevati z drgetanjem. Nastajanje potu, ki ohlaja telo, se zmanjša na minimalno raven. Krvne žile in kapilare se zožijo in s tem zmanjšajo izgubo toplote preko kože (pojav bledice). Roke in noge so kljub vročini navadno hladne, saj se toplota koncentrira v trupu, kjer so vitalni organi.

Drugi telesni znaki, ki spremljajo vročino, so pospešeno dihanje in hitrejši utrip srca, vrtoglavica,  solzne oči, pomanjkanje apetita, povečana žeja in pojav nočnih mor. Na koncu vročinske krivulje se telesna temperatura kontrolirano spusti, žile se razširijo, poveča se potenje in s tem oddajanje toplote iz telesa.

Razlika med vročino in hipertermijo

Ob tem je potrebno razlikovati med vročino in hipertermijo (pregrevanje telesa). Pri slednji se prav tako pojavi dvig telesne temperature, vendar ne zaradi vpliva pirogenov. Hipertermija se pojavi ob velikih telesnih naporih, dehidraciji, bivanju v vročih in vlažnih krajih, izpostavljanju močnemu soncu, zadrževanju v avtomobilu (še posebej nevarno za otroke in živali v poletnem času) in nekaterih drugih primerih, ko se telo zaradi zunanjih ali notranjih dejavnikov ne uspe normalno ohlajati (nezmožnost potenja, preveč toplote iz okolja). Hipertermija je nevarno stanje, ki lahko povzroči toplotni udar oziroma vročinsko kap.

Vendar je lahko tudi hipertermija v določenih primerih koristna. Nadzorovana hipertermija se uporablja kot terapevtska metoda za zdravljenje rakavih obolenj. Z usmerjenim segrevanjem tkiv pride do sprememb beljakovin pri rakavih celic, kar vodi v celično smrt.

Nadzorovana hipertermija celotnega telesa se uporabljala pri primerih, kjer se je rak že razsejal po telesu. Zaradi dviga telesne temperature je presnova hitrejša, poveča se tudi število belih krvnih celic – »vojakov« imunskega sistema, ki se borijo proti rakavim zasevkom.

Različne vročinske krivulje

Kontinuirano povišana vročina:

  • Vztraja 4 ali več dni;
  • Omejeno nihanje temperature (manj kot 1 stopinja);
  • Povprečna telesna temperatura vztraja pri okoli 39 stopinjah;
  • Taka vročinska krivulja je značilna za bakterijska vnetja, kot so škrlatinka, bakterijsko vnetje pljuč in tifus.

Prekinjajoč pojav vročine:

  • Temperatura tekom dneva niha: zjutraj se bolnik počuti bolje, zvečer temperatura ponovno naraste;
  • Tak potek je značilen za lokalne infekcije (npr. endokarditis), lahko pa se pojavi tudi pri zastrupitvi s salmonelo ali pri določenih tumorjih.

Izmenjujoč pojav vročine:

  • Izmenjujejo se dnevi brez in z vročino;
  • Tipičen primer je vročina pri malariji, pri kateri se vročinski napadi neredno pojavljajo na 36-48 ur.

Pojav vročine z dvema izrazitima vrhoma:

  • Vročinska krivulja ima dva izrazita vrha, med katerima mine več dni brez vročine;
  • Drugi val prinaša navadno višjo temperaturo kot prvi;
  • Tak pojav je značilen za virusne infekcije (npr. ošpice) ali meningokokne okužbe.

Kdaj je vročina nevarna?

Vrednost, pri kateri bi morali pričeti z zniževanjem telesne temperature, ni določena. Ker opravlja pomembno nalogo (boj s povzročitelji bolezni), ni smotrno posegati v njeno delovanje, vse dokler jo bolnik lahko tolerira in skrbi za zadosten vnos tekočine.

Strah pred visoko temperaturo je zelo razširjen, vendar v veliki meri neupravičen. Visoka vročina sicer vpliva na počutje, prav tako lahko hiter dvig telesne temperature povzroči vročinske krče, vendar sama po sebi ne ogroža življenja.

Telo ima varovalni mehanizem v možganskem centru za termoregulacijo, ki preprečuje dvig temperature nad 42 stopinj. Ob morebitnem pregrevanju se pričnejo izločati telesu lastne snovi za zniževanje temperature, ki onemogočajo denaturalizacijo beljakovinskih molekul. Ta nastopi šele pri temperaturah nad 42,6 stopinj, zato je bojazen odveč.

Resnično težavo predstavlja bolezen, ki je povzročila dvig temperature, zato moramo vsak pojav vročine jemati kot resno opozorilo, da se v telesu nekaj dogaja.

Po sredstvih za zniževanje telesne temperature, kot so paracetamol, ibuprofen in acetilsalicilna kislina, posežemo po navodilu zdravnika šele, ko vročina vztraja dlje časa. Izjema so določena bolezenska stanja, kot so hujša obolenja srca in pljuč, bolezni in poškodbe možganov in epilepsija ter pri dehidraciji ali v času nosečnosti, še posebej v prvem trimesečju. V teh primerih nastop vročine zahteva posvet z zdravnikom.

Kako ravnamo ob nastopu vročine?

  • Higiena in počitek v postelji

Bolniki z vročino naj skrbijo za telesno higieno, privoščijo naj si veliko počitka. Posteljnina in odeje naj bodo lahke in zračne, da telo lažje oddaja toploto.

  • Opazovanje

Starejše bolnike in otroke redno preverjamo. Povprašamo jih po počutju, kontroliramo dihanje in redno merimo temperaturo. Zrak v sobi naj ima nekoliko nižjo temperaturo (17 – 19 stopinj), redno ga zračimo, bolniki naj bodo dobro pokriti.

  • Lahka prehrana

Bolniki z vročino navadno nimajo apetita. Ker boj s povzročitelji bolezni telesu vzame veliko energije, je priporočljivo, da se oseba kljub temu uživa lahka, a hranljiva živila, kot so sveže sadje ali kašice, dušena zelenjava, juhe … Dobra stara kokošja juha je odlična izbira, saj je lahko prebavljiva, hkrati pa oskrbi telo s pomembnimi hranili.

  • Pitje vode

V času vročine telo porabi 30% vode več kot običajno, zato je za zdravo potenje nujno potrebno uživati več tekočine. Temno obarvan urin je jasen znak, da pijemo premalo. Najboljša izbira v času vročine so zeliščni čaji (npr. bezgov in lipov čaj) ter sadni sokovi (brusnica, pomaranča, črni ribez …). Redčimo jih z vročo vodo in s tem nekoliko segrejemo.

  • Izogibamo se antibiotikom

Prepogosto jemanje antibiotikov v manj resnih primerih vodi v odpornost bakterij. Pri vnetjih zgornjih dihal, ki povzročajo vročino, so glavni povzročitelji virusi, proti katerim antibiotiki niso učinkoviti.

  • Zdravilna zelišča

V prvi fazi pojava vročina se priporoča pitje bezgovega in lipovega čaja, ki pospešujeta potenje, krepita imunski sistem in rahlo znižujeta telesno temperaturo. V fazi intenzivnega potenja se priporočajo zdravilna zelišča, kot so vrba, bazilika, močvirski oslad ter listi topola. Pred uporabo zdravilnih zelišč se posvetujemo s terapevtom ali zdravilcem.

  • Homeopatija

Pri vročini se s pridom uporabljajo različni homeopatski pripravki z rumenim jasminom, konjsko grivo in ameriškim slamnikom. Odličen je preparat Kolloid G (podjetje Spenglersan).

  • Prehranska dopolnila

V začetni fazi telo potrebuje visok odmerek vitamina C in cinka, saj sta ključna za krepitev imunskega sistema, ki bo na preizkušnji. Tudi vitamin A in antioksidant glutation pomagata imunskemu sistemu. Vitamin E varuje celične membrane pred poškodbami zaradi pospešene presnove.

  • Obkladki

Uporabljamo jih le, ko so roke in noge dovolj tople. Obkladke namočimo v mlačno vodo in pustimo učinkovati 10 – 20 minut. Uporabimo lahko tudi nogavice, namočene v mešanico vode in kisa, ki jih obujemo za 45 – 60 minut.

  • Kopel

Pri otrocih pomaga kopel z mlačno vodo, ki naj ne traja dlje kot dve minuti. Kopel z vodo, ki je nekoliko hladnejša od telesne temperature, se lahko uporablja pri odraslih pri lajšanju zelo visoke temperature. V 15 minutah naj se voda shladi na okoli 30 stopinj. Nato moramo nujno osušiti in leči v ogreto posteljo.

  • Klistriranje

Čeprav bi na prvi pogled rekli, da klistriranje povzroči dehidracijo, pa je učinek prav nasproten – telo vodo vsrka, hkrati pa se znebi odpadnih snovi iz črevesja.

  • Jabolčni kis, cvetni prah in naravni antibiotiki

Jabolčni kis lahko uporabljamo notranje ali zunanje (za prej omenjene obkladke). Razredčen z vodo in medom krepi imunski sistem. Enak učinek ima tudi redno uživanje cvetnega prahu. V boju z bakterijami pomagajo tudi naravni antibiotiki – česen, bazilika, ingver, peteršilj, čebula …

Vročina je znak zdravega organizma

Vročina je torej pozitiven znak, da je telo prepoznalo povzročitelje bolezni in aktiviralo svoj naravni obrambni mehanizem. Če se pri otrocih vročino prehitro znižuje, imajo lahko kot odrasli večje zdravstvene težave: vnetja se ne zdravijo in postanejo kronična, virusna obolenja zahtevajo zdravljenje z zdravili, zaradi oslabljenega in »neizkušenega« imunskega sistema se pojavljajo alergije.

Na srečo je mogoče delovanje naravnega telesnega termostata možno ponovno spodbuditi k delovanju z obiskom savn, intervalnim treningom (30 – 90 intenzivna vadba z odmori), vročimi kopelmi ter zdravilnimi pripravki, kot sta izvleček ameriškega slamnika in propolis.

Zaupajmo v naravno samoobrambo telesa, pustimo ji učinkovati in jo s čim manjšim posredovanjem podprimo. Če pri boju z boleznijo sodelujemo s telesom, bo pot do ozdravitve najkrajša.

ŠE VEČ KORISTNIH NASVETOV

Nazaj na seznam člankov
  • Kako krepimo imunski sistem
    Znanje / 08. 04. 2020

    Avtorica članka, zdravilka Karin Rižner: Naj takoj na začetku razkrijem, da ne bom govorila o enostavnih in hitrih rešitvah. Ni čarobne formule do zdravega imunskega sistema. Ne da se vzeti čarobno pilulo in vse bo v redu. Zato bom začela z mojim priljubljenim citatom:

    PREBERITE VEČ
  • Vitamin C – najbolj podcenjena zdravilna učinkovina
    Bolezni / 10. 03. 2020

    Vitamin C je eden najbolj poznanih in oglaševanih vitaminov, vendar mu večina pripisuje le pomoč pri lajšanju prehladnih obolenj. V resnici pa je vitamin C izjemna snov, ki lajša tudi težja obolenja – od otroške paralize in hepatitisa pa vse do rakavih obolenj.

    PREBERITE VEČ

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.