Vitamin C – najbolj podcenjena zdravilna učinkovina

Bolezni | 10. 03. 2020

Vitamin C je eden najbolj poznanih in oglaševanih vitaminov, vendar mu večina pripisuje le pomoč pri lajšanju prehladnih obolenj. V resnici pa je vitamin C izjemna snov, ki lajša tudi težja obolenja – od otroške paralize in hepatitisa pa vse do rakavih obolenj.

Nepogrešljivi vitamin

Brez vitamina C človeško telo ne more delovati. Ne gre zgolj za najpomembnejši vodotopni vitamin z antioksidativnim delovanjem, ki podpira normalno delovanje imunskega sistema, temveč je poleg tega dragocena hranilna snov, ki skrbi za izgradnjo vezivnih tkiv celotnega organizma (kosti, mišice, krvne žile …).

Zanimivo je, da lahko skoraj vse živali z izjemo opic, netopirjev, morskih prašičkov ter nekaterih ptic in insektov same izdelujejo vitamin C. Ljudje pa smo z evolucijo izgubili enega izmed encimov, ki nam bi to omogočal, zato ga moramo redno in konsistentno uživati (s hrano, prehranska dopolnila). Ob tem velja povedati, da smo ljudje med vsemi sesalci najbolj dovzetni za infekcijska obolenja.

Vitamin C je tako pogost dodatek v hrani, farmacevtska industrija pa se (z izjemo praškov za lajšanje prehlada) za vitamin C ne zanima kaj dosti, saj ga ni mogoče patentirati, hkrati pa je relativno poceni.

Skorbut, bolezen mornarjev 18. stoletja

Kako strašne so posledice pomanjkanja vitamina C, so v preteklosti na lastni koži izkusili mornarji na dolgih čezoceanskih plovbah. Zbolevali so za boleznijo, imenovano skorbut. Pri skorbutu je zaradi pomanjkanja vitamina C moten nastanek kolagena in veznega tkiva, kar privede do nastanka modric, krvavenja dlesni, bolečih in vnetih sklepov, izgube zob, oslabelosti srčne mišice in počasnega celjenja ran.

Mornarji, ki so bili več mesecev brez dostopa do sveže hrane in zelenjave, so zaradi skorbuta pogosto celo izgubili življenje.

Odkritje vitamina C

Prav strah in trepet pred to boleznijo pa je bil povod za raziskovanje vitamina C in spoznanje, kako pomemben je za delovanje organizma. Leta 1752 je škotski ladijski zdravnik James Lind z vrsto poskusom prišel do spoznanja, da uživanje limoninega soka preprečuje skorbut, ni pa vedel, katera je glavna učinkovina v limoni, ki tako učinkovito preprečuje in celo zdravi skorbut.

Menil je, da gre zdravilni učinek pripisati kislinam, zato je mornarjem predpisoval uživanje kisa in celo žveplene kisline. Sčasoma je postalo jasno, da gredo zasluge neki drugi snovi, ki so jo uspešno sintetizirali veliko kasneje. To je uspelo madžarsko-ameriškemu biokemiku Albertu Szent-Györgyiju, ki je leta 1927 izoliral askorbinsko kislino iz paprike in zelja. Njegovo odkritje je odprlo pot izdelavi umetnega vitamina C, ki se proizvaja iz glukoze.

Ameriški zdravnik Dr. Frederick Klenner je tlakoval pot današnjim terapijam z visokimi odmerki vitamina C, hkrati pa je bil med prvimi, ki je poročal o izboljšanju stanja pri pacientih s hudimi infekcijskimi boleznimi, kot so otroška paraliza, mumps, ošpice, herpes, virusni encefalitis (vnetje možganov), pasovec (herpes zoster) in virusni hepatitis (vnetje jeter). Pomagal naj bi celo pri regeneraciji telesa po piku strupenih kač. Kljub odličnim rezultatom na področju zdravljenja bolnikov so njegovi dosežki ostali v medicinskih krogih skorajda neopaženi.

Zdravljenje z visokimi odmerki vitamina C

Dandanes se na srečo čedalje več zdravnikov posveča terapiji z visokimi odmerki vitamina C. Le malokatera snov ima tako širok spekter delovanja, ne le kot pomoč pri infekcijskih obolenjih, temveč tudi kot preventiva pred kroničnimi obolenji in kot zaviralec procesov staranja.

Visoki odmerki vitamina C poleg virusov uničujejo tudi bakterije (stafilokoke, streptokoke, celo bakterijo Borrelia burgdorferi, ki povzroča lymsko boreliozo…), zato se lahko uporabljajo namesto antibiotikov, kar je v času vse večje odpornosti bakterij na antibiotična zdravila izrednega pomena.

Zdravljenje mora seveda vedno potekati pod nadzorom zdravnika ali usposobljenega terapevta. Pri zdravljenju z visokimi odmerki vitamina C namreč doziranja do 75 g v infuzijski raztopini niso nobena redkost. Prednost zdravljenja z visokimi odmerki vitamina C je v tem, da se vitamin C odmerja neposredno v kri. Na ta način vitamin C zaobide prebavni trakt, kjer sicer pride do velikih izgub. Gre namreč za zelo neobstojno snov, ki hitro oksidira.

Presežek vitamina C se izloči z urinom, zato se stranski učinki navadno ne pojavijo. Visokih odmerkov ne jemljemo oralno, saj sicer dosežemo nasprotne učinke od želenih, prav tako se lahko pojavijo bolečine v želodcu in driska.

Učinkovanje vitamina C

Visoko učinkovitost vitamina C je mogoče povezati z dejstvom, da sodeluje pri številnih pomembnih biokemičnih procesih v telesu. V nadaljevanju bomo našteli nekaj področij delovanja vitamina C.

1. Najpomembnejši vodotopni antioksidant

Antioksidanti v telesu preprečujejo in popravljajo škodo, ki jo povzročajo prosti radikali, ki se sproščajo v procesu oksidativnega stresa. Ta se pojavi v primeru obolenj, stresa, pomanjkanja spanca, zakisanosti telesa, itd. Agresivni prosti radikali, ki se ob tem sproščajo, povzročajo poškodbe tkiva, napadajo dele DNK zapisa in so sokrivi za proces staranja. Prednost vitamina C je v tem, da lahko prodre skozi stene celic in deluje neposredno na mestu napada.

2. Izgradnja kolagena

Kolagen lahko nastaja le ob sočasni prisotnosti vitamina C. Velja za najpomembnejšo snov pri izgradnji vezivnih tkiv v kosteh, mišicah, sklepih, kitah, dlesnih, itd. Ob pomanjkanju vitamina C se tvori nezadostna količina kolagena, ki sčasoma privede do degradacije tkiv in bolezni, kakršna je npr. artroza. Krvaveče dlesni, rane, ki se zdravijo počasi, pojav celulita in neelastičnost kože so lahko prvi znaki, da telesu primanjkuje vitamina C.

3. Ohranjanje žilnega sistema

Vitamin C skrbi za moč in prožnost krvnih žil. Notranja stran žil je namreč narejena iz močnih in elastičnih kolagenskih vlaken. Poleg tega ohranja strukturo in ustrezno konsistenco notranjih žilnih celic. V primeru pomanjkanja pride do razpok med temi celicami, na takšnih mestih pa se pričneta nabirati kalcij in holesterol, ki povzročata zamašitev in otrditev žil, kar sproža vnetne procese, povečuje nevarnost strdkov in kapi.

4. Presnova maščob

Vitamin C pospešuje razgradnjo holesterola v jetrih in s tem znižuje nivo škodljivih trigliceridov in lipoproteinov v krvi. Povišuje vrednost dobrega holesterola HDL in hkrati znižuje vrednosti homocisteina, ki povečuje verjetno srčnega napada in kapi.

5. Krepitev imunskega sistema

Je ena izmed najbolj poznanih funkcij vitamina C. S svojim delovanjem spodbuja aktivnost belih krvničk, povečuje njihovo število in jim pomaga pri razstrupljanju telesa. Ljudje s pomanjkanjem vitamina C so bolj dovzetni za okoljske strupe, saj so procesi razstrupljanja ovirani. To je še posebej problematično pri kadilcih. Za nevtralizacijo škodljivih učinkov ene same cigarete mora telo porabiti kar 25 gramov vitamina!

Vitamin C iz telesa pomaga odstranjevati pesticide, težke kovine (svinec, kadmij, živo srebro), amfetamine, alkohol ter strupe strupenih živali, rastlin in gob.

6. Boljše razpoloženje in lažje premagovanje stresa

Največje koncentracija vitamina C se nahajajo v možganih in nadledvičnih žlezah. Ob pomanjkanju vitamina C se sprošča manj stresnega hormona, kot bi ga telo potrebovalo za premagovanje naporov. Če stres vztraja, se zaloga stresnih hormonov hitro porabi – takrat nastopijo utrujenost, razdražljivost, občutljivost na bolečino, težave s sklepi in depresivna občutja. V takšnih primerih je zadostna preskrbljenost z vitaminom C naravnost nepogrešljiva, saj varuje nadledvične žleze pred izčrpanostjo.

7. Preprečevanje rakavih obolenj

Preprečevanje rakavih obolenj z vitaminom C je trenutno še stvar burnih debat. Zdravnikom, ki namesto uveljavljenih metod uradne medicine (obsevanj, operacij in kemoterapije) svetujejo rešitve s področja alternativne medicine, grozijo tožbe, globe in celo odvzemi licenc. Kljub temu pa raziskave kažejo, da vitamin C s svojim močnim antioksidativnim delovanjem zmanjšuje verjetnost pojava rakavih tvorb in zavira razvoj že nastalih. Poleg tega blaži utrujenost in bolečine, ki spremljajo rakava obolenja ter s tem dviguje kakovost življenja obolelih.

Različne oblike vitamina C

Najbolj poznana oblika vitamina C je askorbinska kislina. Je relativno cenovno ugodna, zaradi visoke kislosti pa lahko previsoki odmerki dražijo želodec. Osebe, ki želijo oralno jemati odmerke vitamina C in imajo pogosto težave s slabostjo in zgago, naj raje posežejo po natrijevem askorbatu, soli askorbinske kisline, ki tudi pri višjih odmerkih ne obremenjuje želodca.

Ker je vitamin C topen v vodi, ostane v telesu le določen čas, preden se preko ledvic izloči iz telesa z urinom. Prav zato je potrebno telesu zagotoviti reden vnos vitamina, najbolje preko tablet s podaljšanim sproščanjem.

Prednost intravenoznega odmerjanja vitamina C je v visoki biološki razpoložljivosti (zmožnosti absorpcije), ki pri višjih odmerkih z oralnim jemanjem hitro pada.

Liposomski vitamin C

Novost med izdelki z vitaminom C je t.i. liposomski vitamin C, ki predstavlja ustrezno alternativo intravenoznemu zdravljenju. Pri tej obliki je vitamin C ovit v liposom oz. lipidni (maščobni) dvosloj, ki varuje vsebino pred želodčno kislino. Prav zato se vitamin C iz tovrstnih izdelkov sprosti veliko kasneje, telo pa ga lahko v celoti transportira do ciljnih celic. Tudi prenos v samo celico je olajšan, saj se maščobni ovoj pritrdi na celico, združi z njo in spusti vsebino neposredno v notranjost. Ker se vitamin C ne sprosti v želodcu, se s tem izognemo draženju, slabosti in zgagi. Še nekaj je pomembno: pri kakovostnih liposomskih vitaminih C je izkoristek (absorbcija v telo) 95 do 99 odstoten.

Naravni viri vitamina C

Če se raje odločite za naravne vire vitamina C, vam je na srečo na voljo kar nekaj alternativ. Prednost naravnih virov je sinergijsko delovanje širokega spektra drugih vitaminov, mineralov in sekundarnih rastlinskih snovi, ki dodatno okrepijo delovanje vitamina C. Tako na primer bioflavonoidi, ki so odgovorni za rdečo barvo šipka, aktivno podpirajo absorpcijo vitamina C.

Največ vitamina C se nahaja v svežih, neobdelanih živilih, saj je vitamin C zelo občutljiv na zunanje dejavnike (temperaturo, svetlobo, itd.).

  • Camu-camu je eksotični sadež iz Amazonije, ki ga predelujejo v prah ali kapsule. Vsebuje kar 2 g vitamina C na 100 g sadeža, kar ga postavlja na prvo mesto po vsebnosti med vsemi naravnimi snovmi.
  • Češnje acerola so prav tako bogat vir vitamina C, vsebujejo ga približno 1,5 g na 100 g sadežev.
  • Med domačimi rastlinami pripada prvo mesto šipku, v katerem se nahaja približno 500 – 1500 mg vitamina C na 100 g plodov. Največ vitamina C bomo zaužili z jemanjem šipka v prahu.
  • Rakitovec vsebuje približno 400 – 900 mg na 100 g sadežev. Uživamo ga v obliki prahu, napitkov, marmelad in sirupov (pozor – pri toplotni obdelavi se količina vitamina C zmanjša). Rakitovec raste tudi v Sloveniji, obiramo ga septembra.
  • Veliko vitamina C najdemo še v peteršilju (160 mg/100 g), rdeči papriki (140 mg/100 g) in kiviju (90 mg/100 g).

Priporočeni dnevni odmerki

Splošen priporočen dnevni odmerek je težko določiti. Ker se presežki vitamina C izločajo iz urina in na zgoraj niso omejeni (kot pri nekaterih v maščobah topnih vitaminih), se priporočila gibljejo nekje med 95 mg – 10 g na dan.

Pred jemanjem večjih odmerkov se velja posvetovati z zdravnikom ali kvalificiranim terapevtom, saj lahko prevelike količine vitamina C v določenih primerih sprožijo nastanek ledvičnih kamnov. Visoki odmerki se odsvetujejo tudi bolnikom z motnjami strjevanja krvi, hematokromatozo in boleznimi mrežnice.

Neizkoriščen potencial vitamina C

Ker vitamin C zaradi nizke cene ni zanimiv za farmacevtsko industrijo, ostajajo njegovi potenciali poznani ozkemu krogu medicinske stroke in laikov. O njegovem učinkovanju je bilo izvedeno že več kot 6000 kliničnih študij, žal so bili pri nekaterih uporabljeni prenizki odmerki, zaradi česar vitamin C ni dosegel želenih rezultatov.

Na srečo pa je kar nekaj znanstvenikov opravilo testiranja z visokimi odmerki, ki so dokazala, da spada vitamin C med najbolj podcenjene učinkovine za zdravljenje širokega spektra obolenj, ki nam dandanes pretijo.

ŠE VEČ KORISTNIH NASVETOV

Nazaj na seznam člankov
  • Pomanjkanje vitaminov (1.del)
    Prehrana / 15. 11. 2023

    Pomanjkanje vitaminov v razvitih državah sveta praktično ne bi smelo obstajati. Bilo naj bi stvar preteklosti ali pa prisotno zgolj tam, kjer so ljudje zaradi slabih ekonomskih razmer nezadostno prehranjeni. Kdo misli nasprotno, kaj hitro naleti na očitke, da mu gre zgolj za prodajo prehranskih dopolnil. Pa vendar pomanjkanje vitaminov tudi v razvitem svetu sploh ni redko – poglejmo zakaj. 

    PREBERITE VEČ
  • Glutation – najpomembnejši antioksidant
    Bolezni / 01. 04. 2020

    Glutation je telesu lastna beljakovina, ki jo pozna le malokdo, čeprav bi si zaradi velikega pomena zaslužila več pozornosti. Glutation je najmočnejši med vsemi antioksidanti, veže strupene snovi in vsebuje življenjsko pomembno aminokislino cistein ter zavira vnetne procese. Redno jemanje glutationa se je izkazalo za zelo učinkovito, kar potrjujejo številne znanstvene raziskave.

    PREBERITE VEČ

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.