Pomanjkanje vitaminov (1.del)

Simptomi pomanjkanja vitaminov

V kolikor se vam pojavljajo sledeči simptomi, obstaja velika verjetnost, da trpite za pomanjkanjem vitaminov (ali drugih mikrohranil, kot so minerali, elementi v sledeh, antioksidanti in sekundarne rastlinske snovi):

• občutek utrujenosti kljub zadostni količini spanca,
• izčrpanost,
• motnje koncentracije,
• zmanjšane sposobnosti (fizične in mentalne),
• nepojasnjena živčnost, notranji nemir, hiperaktivnost,slabotne mišice,
• depresija in depresivna razpoloženja,
• natrgani kotički ust,
• draženje kože, izbruhi na koži,
• dovzetnost za okužbe,
• moteno celjenje ran,
• suha in luščeča koža,
• bolečine v sklepih,
• bledica,
• slabšanje vida,
• poslabšanje stanja kroničnih bolezni.

Zgoraj omenjeni simptomi so sicer lahko posledica različnih obolenj, skupno pa jim je, da je v primeru pojavljanja potrebno vzeti v ozir (tudi) pomanjkanje vitaminov. Zadostna preskrba z vitamini navedene simptome znatno ublaži ali pa jih celo v celoti odpravi.

Pomanjkanje vitaminov naj v zahodni družbi ne bi obstajalo

Če ste že kdaj občutili zgoraj omenjene težave in ji zaupali svojemu zdravniku oz. zdravnici, potem verjetno veste, da le malokdo iz uradne medicine preverja nivo vitaminov, mineralov in drugih hranilnih snovi v telesu.

V splošni javnost prevladuje mnenje, da pomanjkanja vitaminov v zahodnem svetu ni, saj živimo v obilju in ob polno naloženih mizah. To razmišljanje ne bi moglo biti dlje od resnice, saj bogata ponudba še ni zagotovilo za zdravo prehranjevanje. Zdrav način prehranjevanja je namreč rezultat premišljenih odločitev.

Po mnenju nekaterih strokovnjakov bi se lahko prehranske odločitve povprečnega Evropejca smatrale kot pomanjkljiva oz. neustrezna prehrana. Običajna izbira živil ne pokrije niti minimalnih potreb po določenih hranilih, kaj šele, da bi telo ustrezno preskrbela.

Raziskave so tako pokazale:

• Vsaj 5 do 25 % prebivalcem primanjkuje vitamina A.
• Več kot 75 % prebivalstvu primanjkuje vitamina D.
• Vsaj 25 do 50 % prebivalcem primanjkuje vitamina E.
• Vsaj 5 do 25 % moških trpi zaradi pomanjkanja vitamina B1.
• Vsaj 25 do 50 % ženskam primanjkuje vitamina B1.
• Vsaj 5 do 25 % prebivalcem primanjkuje vitaminov B2 in B6.
• Vsaj 5 do 25 % moškim primanjkuje vitamina B12.
• Vsaj 25 do 50 % ženskam primanjkuje vitamina B12.
• Več kot 75 % prebivalcem primanjkuje folne kisline.
• Vsaj 25 – 50 % prebivalcem primanjkuje vitamina C.

Samo bolezni, ki so posledica hudega pomanjkanja vitaminov, uradna medicina šteje za pomanjkanje vitaminov

Za uradno medicino so dovolj jasni primeri pomankanja vitaminov le tisti najbolj ekstremni. Najbolj skrajni simptomi pomanjkanja vitaminov so npr. skorbut (pri pomanjkanju vitamina C), slepota (pri pomanjkanju vitamina A) in beriberi (pri pomanjkanju vitamina B1). Kaj pa vse vmesne faze? Zakaj bi ignorirali znake pomanjkanja vitamina in ga obravnavali šele, ko je že skorajda prepozno?

Pomanjkanje vitaminov je pomemben dejavnik pri nastanku skorajda vseh kroničnih bolezni

Latentno pomanjkanje vitaminov, ki poteka potihoma v telesu (brez vidnih simptomov) dolga leta, je marsikateremu zdravstvenemu strokovnjaku nepoznano.

Ne vedo tudi, da lahko to desetletja dolgo pomanjkanje vodi v razvoj kroničnih bolezni – od kronične utrujenosti, dovzetnosti za okužbe pa vse do srčno-žilnih obolenj, avtoimunskih obolenj in raka. Pomanjkanje vitaminov torej sproži ali poslabša stanje teh bolezni, medtem ko jih zadostna preskrba z vitamini znatno blaži.

Skupine prebivalstva, ki so še posebej ogrožene, so dojenčki, mlada dekleta, nosečnice, starejši ljudje in ljudje, ki se večinoma zadržujejo v zaprtih prostorih. Te skupine predstavljajo le vrh ledene gore, saj pomanjkanje vitaminov ni omejeno na spol, starost, ekonomski status in druge družbene okoliščine.

Čeprav imajo dobro situirani ljudje v zahodnem svetu na voljo zares pisano in raznoliko paleto živil, se običajno odločajo za hitro in predpripravljeno hrano, ki je sicer kalorično bogata (veliko maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin), vendar siromašna s hranilnimi snovmi (vitamini, minerali, elementi v sledeh in antioksidanti).

Čeprav so na zunaj ti ljudje zadostno prehranjeni oz. celo predebeli, pa je njihovo telo lačno. V tem primeru lahko govorimo o prikriti podhranjenosti. Rezultat tovrstne podhranjenosti so zmanjšane fizične in mentalne sposobnosti.

Celo ljudje, ki se držijo smernic zdravega prehranjevanja, včasih izkazujejo znake pomanjkanja določenega vitamina ali minerala.

Tem ljudem bodo v veliko pomoč prehranska dopolnila. Pomembno je, da jemanje le-teh ni izbrano na slepo, temveč po testiranju in poglobljenem posvetovanju s prehranskim strokovnjakom.

Pri tem je pomembno, da so preparati osnovani na naravnih izvlečkih, pravilno kombinirani za optimalno biološko razpoložljivost (posnemajo kombinacije snovi, ki se pojavljajo v naravi) in da omogočajo celostno delovanje. Tako se v primeru pomanjkanja vitamina C bolj priporoča izvleček češenj acerola, kot izolirana askorbinska kislina, v primeru pomanjkanja vitamina A pa bomo višjo biološko razpoložljivost dosegli z betakarotenskimi rastlinskimi praški kot s sintetičnimi preparati vitamina A.

Prehranska dopolnila nam bodo v pomoč v primeru že obstoječih bolezni. Bolezni, pri katerih so prehranska dopolnila praktično nepogrešljiva, so sladkorna bolezen, visok holesterol, Alzheimerjeva bolezen, shizofrenija, žilne bolezni, možganska in živčna obolenja, migrene, očesne bolezni in avtizem.

Ljudje, ki so najbolj na udaru, ko gre za pomanjkanje vitaminov

Določene skupine ljudi so zaradi življenjskih, okoljskih ali bioloških dejavnikov bolj nagnjene k pomanjkanju vitaminov. V te rizične skupine spadajo:

• ljudje, ki morajo redno jemati zdravila,
• ljudje, ki neredno uživajo sveža živila,
• ljudje, ki jedo malo sadja, zelenjave in polnovrednih živil (polnozrnate izdelke, oreščke in semena),
• starejši ljudje,
• ljudje, ki morajo uživati hrano v ustanovah (npr. domovih za upokojence),
• ljudje, ki pogosto uživajo hrano v menzah, gostilnah ali restavracijah s hitro hrano,
• otroci,
• nosečnice in doječe matere,
• ljudje, ki so pogosto pod stresom,
• športniki,
• ljudje z nespecifičnimi simptomi,
• in ljudje s poškodbami (npr. po padcih ali operacijah) – procesi zdravljenja namreč terjajo veliko vitalnih snovi.

Stopnje pomanjkanja vitaminov

O pomanjkanju vitaminov ne govorimo šele takrat, ko se pojavijo izraziti zunanji simptomi. Poznamo več stopenj pomanjkanja, ki se razvijajo počasi in pogosto očem nevidno.

1. stopnja

V telesu se znižujejo zaloge vitalne snovi. Čeprav rezerve poidejo, pomanjkanje še ni vidno v krvi. V primeru povečanih potreb po določenem vitaminu jim telo ne more več zadostiti. Tako morda telo v primeru infekcije ali vnetja ne more ponuditi zadostne reakcije imunskega sistema, ki bi preprečila nadaljnji razvoj težave.

2. stopnja

Na drugi stopnji se pomanjkanje opazi pri preiskavi krvi in urina.

3. stopnja

Pri tretji stopnji govorimo o latentnem pomanjkanju. Encimi, ki za svoje delovanje potrebujejo vitamine, postanejo neaktivni. Vrednosti v krvni plazmi in urinu še naprej padajo.

4. stopnja

Pri četrti stopnji se pojavijo prvi klinični simptomi, ki jih lahko neposredno povežemo s pomanjkanjem vitaminov. Tovrstni simptomi so kronična utrujenost, zmanjšane spodobnosti, manjša odpornost na stres, motnje koncentracije, itd.

5. in 6. stopnja

Pri peti in šesti stopnji nivo vitaminov v kri še naprej pada, še naprej se zmanjšuje tudi aktivnost encimov. Simptomi postajajo čedalje bolj izraziti. V tej fazi so simptomi pomanjkanja tako očitni, da jih lahko zdravnik natančno poveže z določeno boleznijo (skorbut, beriberi, itd.). V 6. fazi lahko pride do nepopravljive škode, ki je ne more preprečiti povečano jemanje vitaminov.

Nadaljevanje članka:

Pomanjkanje vitaminov – 2. del