Naloge vitamina C v telesu
Vitamin C je večini poznan kot odlična zaščita v času prehladnih obolenj in infekcij, saj vzdržuje normalno delovanje imunskega sistema. Vendar pa ta vitamin v telesu opravlja še veliko drugih nalog, zato je nepogrešljiv za zdravje in dobro počutje. Človek spada poleg morskih prašičkov, netopirjev in nekaterih vrst ptic med redke živalske vrste, ki niso sposobne same izdelati vitamina C in ga morajo zato zaužiti preko hrane. V telesu koz in psov lahko na primer nastane tudi 20.000 mg vitamina C dnevno, seveda je količina odvisna od naravnih potreb živali in zato vseskozi niha.
Vitamin C:
- pomaga pri hitrejšem celjenju ran in poškodb (pospešuje tvorbo kolagena),
- povečuje absorpcijo železa,
- skrbi za normalno delovanje žil, kosti, hrustanca, dlesni, kože in zob,
- prispeva k pravilnemu delovanju živčnega in imunskega sistema,
- uravnava holesterol,
- sodeluje pri tvorbi pomembnih beljakovin,
- pomaga pri hujšanju,
- varuje pred nastankom rakavih obolenj,
- zmanjšuje utrujenost in izčrpanost,
- je nepogrešljiv pri sproščanju energije pri presnovi,
- igra pa tudi pomembno vlogo pri ohranjanju normalnega psihološkega delovanja.
Je eden najpomembnejših antioksidantov, ki ščiti pred napadi prostih radikalov. Prosti radikali nastajajo kot stranski produkti pri presnovi hrane. So povzročitelji mnogih bolezni in tudi vzrok za staranje.
Priporočen dnevni odmerek vitamina C
Dnevno naj bi zaužili približno 150 mg vitamina C. Minimalni priporočeni dnevni odmerek vitamina C znaša 75 mg.
Povečane potrebe po vitaminu C imajo:
- nosečnice,
- starejši ljudje,
- kadilci,
- športniki,
- ljudje, ki se nepravilno prehranjujejo,
- ljudje, ki so pod stresom,
- tisti, ki imajo šibak imunski sistem (so dovzetni za okužbe in obolenja).
Vitamin C namreč spodbuja nastajanje limfocitov, ki so odgovorni za tvorbo protiteles. Aspirin pospešuje izločanje vitamina C iz telesa, zato je pri jemanju aspirina smotrno povišati tudi odmerek zaužitega vitamina C.
Najvišji odmerki za otroke od 1 – 3 let znašajo 400 mg, za otroke 9 – 13 let 1200 mg, za najstnike med 14. in 18. letom 1800 mg, za odrasle pa 2000 mg.
Če dalj časa uživamo manj kot 20 mg dnevno, se pojavijo znaki pomanjkanja. Med najresnejše znake pomanjkanja uvrščamo skorbut, ki ga povzroča večmesečno pomanjkanje vitamina C. To obolenje spremljajo krvaveče dlesni in izpadanje zob, pa tudi vnetje sklepov, visoka vročina, osteoporoza, dermatitis, izčrpanost, počasno celjenje ran in slabokrvnost. Včasih je bil skorbut pogost pri mornarjih, ki so dolge mesece preživeli na morju, v tem času pa niso uživali zelenjave in sadja, ki sta glavni vir vitamina C.
Znanstvene raziskave so pokazale, da so nižje vrednosti vitamina C v krvi povezane tudi z višjo pojavnostjo astme, parodontoze, vnetja dlesni, razcepljenih konic las, suhe kože in starostnih gub ter kardiovaskularnih obolenj. Otežena je tudi absorpcija železa.
Vitamin C se v kri absorbira v tankem črevesju približno tri ure po zaužitju. Vse presežke vitamina C (več kot 2000 mg dnevno) telo v roku enega dneva izloči z urinom. Pretirane količine vitamina C dražijo želodec in črevesje, povzročajo ledvične kamne in drisko ter neugodno vplivajo na nivo bakra v telesu. Pravilo, da z ničemer ni dobro pretiravati, torej še kako velja tudi pri jemanju vitamina C.
Ker lahko telo naenkrat absorbira zgolj določeno količino vitamina C, presežke pa izloči, je smiselno jemati visokodozirana prehranska dopolnila z vitaminom C, ki omogočajo podaljšano (večurno) sproščanje. Na ta način bo telo sprejelo in izkoristilo kar največjo možno količino vitamina C. Tudi ledvice bodo pri tovrstnih pripravkih manj obremenjene. Med prehranska dopolnila z vitaminom C, ki omogočajo podaljšano sproščanje, sodi tudi liposomski vitamin C. Na voljo je v ponudbi spletne trgovine Avita.
V kolikor jemljemo večje količine vitamina C (več kot 750 mg dnevno), se priporoča sočasno jemanje magnezija, saj lahko tako učinkovito preprečimo nastanek ledvičnih kamnov. Magnezij poleg bioflavonoidov in kalcija krepi in podpira delovanje vitamina C.
Naravni viri vitamina C
Zadostne količine lahko dobimo z uživanjem sveže zelenjave in sadja. Pri daljšem skladiščenju se namreč postopoma izgublja delež vitamina C. Zelo hitro oksidira in je občutljiv na svetlobo ter visoko temperaturo (nad 100°C). Največ vitamina C se nahaja v kiviju, pomarančah, limonah, malinah, zelju, krompirju, paradižniku, jabolkih, grahu, šipku, brokoliju, papriki, grenivkah, jagodah … Če iz zelenjave in sadja pripravljamo kaše, smutije in sokove, jih zaužijmo kar najhitreje, saj se bo tako v njih ohranilo največ vitamina C. Pri zmrzovanju se vitamin C relativno dobro ohrani – ostane kar 80% prvotne količine.
Vitamin C kot pomoč pri hujšanju
Da lahko vitamin C znatno skrajša trajanje prehladnih obolenj, je vsem dobro poznano dejstvo. Nekoliko manj ljudi pa ve, da lahko vitamin C pomaga pri hujšanju. Najnovejše raziskave so pokazale, da ljudje z visokim nivojem vitamina C v krvi, porabijo do 25% več maščob kot ljudje z nizkim nivojem. Vitamin C namreč sodeluje pri sintezi karnitina (pomaga iz beljakovinskega gradnika lizina ustvarjati karnitin), ki je potreben za oksidacijo maščobnih kislin v telesu. Vitamin C vpliva tudi na tri hormone, ki so povezani z vitkostjo – adrenalin, noradrenalin in kortizol.
Protirakavo delovanje vitamina C
Sprva so mislili, da je protirakavo delovanje vitamina C povezano predvsem z dejstvom, da gre za močan antioksidant, ki varuje pred napadi prostih radikalov.
Pred več kot pol stoletja je znanstvenik Linus Pauling raziskoval, ali bi lahko z visokodoziranim vitaminom C zdravili rakava obolenja. Sprva so njegove teze označili za neumnost, po njegovi smrt pa znanstveniki prihajajo do istih spoznanj. Dr. Margreet Vissers z Univerze v Otagu (Nova Zelandija) je ugotovila, da se v rakavih tkivih nahaja veliko manj vitamina C kot v zdravih. Zdi se, da rakave celice odločno zavračajo vitamin C. O idealnem doziranju pri zdravljenju z visoko doziranim vitaminom C se še vedno krešejo mnenja. Preko infuzije v telo dovajajo med 7,5 in 45 grami vitamina C.