Pomanjkanje vitaminov (2.del)

Vitamin D: skoraj vsakdo trpi za pomanjkanjem tega vitamina

Kar 82% moških in 91% žensk primanjkuje vitamina D. Potrebam po tem vitaminu ni mogoče zadostiti le s prehrano, temveč je potrebno uživanju ustreznih živil dodati še izpostavljanje kože sončnim žarkom (seveda v zmernih količinah).

Spodnja tabela prikazuje, kakšne so povprečne vrednosti vitamina D v telesih Evropejcev. Ne pozabimo: priporočen delež znaša 75 nmol/l.

Vitamin E: polovica prebivalstva trpi za pomanjkanjem

Kar polovici žensk in moških primanjkuje vitamina E, pomembnega vodotopnega antioksidanta, ki varuje celične membrane pred poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali. Vitamin E skrbi tudi za pravilno delovanje jeter, možganov in spolnih organov. Pomanjkanje povzroča številne simptome in obolenja, med drugim tudi zgodnejšo smrt. Izrazito pomanjkanje, ki bi se na zunaj izražalo s simptomi, je redko, vendar pa je zelo pogosto t.i. prikrito pomanjkanje, ki ga brez analiziranja krvi težko prepoznamo. Prehranski svetovalci so ugotovili, da je pomanjkanje še posebej pogosto v starosti med 20. in 30. letom. V tej starosti skupini se prikrito pomanjkanje vitamina E pojavlja pri kar 90% ljudi.

Vitamin B12

Pomanjkanje vitamina B12 je še posebej pogosto v industrijsko razvitih državah. Ne, za visok delež niso krivi vegani, temveč zdravila za lajšanje kroničnih želodčno-prebavnih bolezni. Pomanjkanje je pogostejše pri starejših ljudeh, pojavlja pa se pri približno 6% populacije. Pri 20% ljudi so izmerili mejne vrednosti. Znanstveniki so prav tako potegnili vzporednice med pomanjkanjem vitamina B12 in zmanjšanim delovanjem ščitnice. Če torej preprečimo pomanjkanje tega pomembnega vitamina, izginejo tudi nekateri tipični simptomi zmanjšanega delovanja ščitnice.

Vitamin C

Pomanjkanje vitamina C postaja čedalje bolj očitno v razvitih zahodnih državah, saj ljudje ne uživajo zadostne količine sadja in zelenjave. Razlog za pomanjkanje torej ne leži v revščini, temveč v odklanjanju določenega tipa hrane. Za pomanjkanjem trpi en prebivalec od sedmih, le 53% ljudi pa ima v telesu zadostne količine vitamina C.

Balastne snovi – skoraj nihče ne dosega priporočenih dnevnih vrednosti

Priporočenega dnevnega odmerka (30 gramov) ne dosega nobena starostna skupina, tako pri moških kot tudi pri ženskah. Balastne snovi sicer ne prištevamo med vitamine, vendar imajo z vitamini bogata živila običajno tudi visok delež balastnih snovi (sadje, zelenjava, semena, oreščki in stročnice). Največji del balastnih snovi tako povprečni prebivalec dobi iz kruha, ne iz vitaminsko bogatih živil. Pomanjkanje balastnih snovi ima izredno negativne posledice za telo, saj so te snovi nujno potrebne za zdravje črevesne sluznice in prebavo na splošno. Balastne snovi so hrana za črevesno floro, zdrava črevesna flora pa preprečuje razvoj bolezni, kakršne so alergije, sindrom razdraženega črevesja, astma, metabolični sindrom, sladkorna bolezen, debelost, srčna obolenja in rak na črevesju.

Zdravila, ki povzročajo pomanjkanje vitaminov

Nekatera zdravila s svojim delovanjem zavirajo absorpcijo vitaminov, privedejo do pomanjkanja in tako še poslabšajo stanje obstoječe bolezni. V to skupino bolezni spadajo t.i. zaviralci protonske črpalke (npr. za zdravljenje zgage), kontracepcijske tablete in metformin za zdravljenje sladkorne bolezni. Težave povzročajo tudi zdravila za zniževanje pritiska, zdravljenje depresije, blaženje vnetij (kortikosteroidi), zaprtij (odvajala) in zdravila za zniževanje holesterola (statini). To je zgolj manjši del vseh zdravil, ki povzročajo težave pri absorpciji vitalnih snovi.

Kako se pojavijo nespecifični simptomi pomanjkanja vitaminov?

Pomanjkanje vitaminov in mineralov se običajno ne pokaže takoj, prav tako simptomi niso specifični. To je glavni razlog, zakaj uradna medicina tako vehementno zavrača obstoj pomanjkanja vitaminov.

Pomanjkanje vitamina C v razvitih državah le redko preraste v skorbut – nenazadnje vsakdo izmed nas sem ter tja zaužije nekaj vitamina C. Problematično je stalno manjše pomanjkanje, ki pa traja desetletja in se lahko resneje izrazi v katerikoli fazi življenja. Tudi takrat pa morda ne nastopi z najbolj tipičnimi simptomi, npr. pešanje vida pri pomanjkanju vitamina A. Namesto tega ima morda oseba suhe sluznice ali utrujene oči.

Pomanjkanje vitamina C se subtilno izrazi s šibkejšim imunskim sistemom, vnetjem sklepov, izčrpanostjo in srčno-žilnimi obolenji, kakršna je arterioskleroza. Ker je za pravilno delovanje imunskega sistema potrebno veliko različnih vitalnih snovi, je le-ta v primeru pomanjkanja močno obremenjen in hitreje popusti pod pritiskom bakterij, virusov in vnetnih komponent – razvije se obolenje.

Hkrati so hranilne snovi nujno potrebne za presnovo energije. Brez njih se zaužita hrana ne predela in spremeni v energijo.

Za presnovo beljakovin so npr. potrebni vitamini skupine B, magnezij in cink. Za presnovo ogljikovih hidratov potrebujemo vitamina skupine B, magnezij, krom in alfalipojsko kislino. Maščobe presnavljajo vitamini skupine B, magnezij, vitamin C, baker, Q10 in L-karnitin.

Pomanjkanje katerekoli izmed naštetih snovi vodi v motnje presnove, le-te pa naprej v zmanjšanje mentalnih in telesnih sposobnosti ter pomanjkanje energije.

Zakaj obstajajo študije, ki namigujejo, da vitaminov sploh ne potrebujemo?

Študije, ki prikazujejo, da jemanje vitaminov nima učinkov, so običajno izpeljane s premajhnimi odmerki, tudi časovni okvir raziskav je prekratek (npr. samo 1 mesec). Velikokrat so v raziskave vključeni ljudje, ki so že zadostno preskrbljeni z vitamini. Pri njih je izboljšanje toliko manj opazno kot pri ljudeh, ki pred raziskavo trpijo zaradi pomanjkanja vitaminov.

Ena izmed možnosti za neuspeh je tudi dajanje vitaminov v napačnem časovnem obdobju. Folna kislina tako ob koncu nosečnosti ne more pomagati proti nepravilnemu zapiranju živčne cevi pri novorojenčku kakor lahko ob pričetku nosečnosti.

Kot zadnjo težavo tovrstnih raziskav velja omeniti pristop, ki ni celosten. Celostno zdravljenje poleg kombinacije različnih vitalnih snovi v odmerkih, ki so prilagojeni posamezniku, priporoča tudi širše ukrepe, kakršna je sprememba življenjskega sloga. Za raziskave, ki potrebujejo kar najbolj podobne in generične posameznike, prinašajo tovrstni individualni pristopi preveliko število spremenljivk.

Bolnemu človeku manjka veliko več kot le en vitamin

Bolnim ljudem le redko zmanjka en samcat vitamin – običajno jim primanjkuje kar celoten paket snovi in življenjskih sprememb (prehrana, gibanje, nadzor stresa, sanacija črevesja, učinkovito razstrupljanje, dovolj spanca, svež zrak …). Nemalokrat pa primanjkuje tudi pozitivna življenjska mentalna naravnanost – veselje do življenja in hvaležnost za dobrine, ki jih imamo. Zdravljenje pomanjkanja vitaminov naj torej široko zajame tudi te aspekte življenja.

Prvi del članka:

Pomanjkanje vitaminov 1. del