Kako krepimo imunski sistem

Znanje | 22. 08. 2024

Avtorica članka, zdravilka Karin Rižner: Naj takoj na začetku razkrijem, da ne bom govorila o enostavnih in hitrih rešitvah. Ni čarobne formule do zdravega imunskega sistema. Ne da se vzeti čarobno pilulo in vse bo v redu. Zato bom začela z mojim priljubljenim citatom: „Zdravja ne kupiš v steklenički ali injekcijski brizgi, zdravje je neposredna posledica zdravega načina življenja.” - Greg Beattie

Bolezen ni nekaj, kar pride naključno

Zdravstvene oblasti nas ves čas strašijo z epidemijami (če ta ne pride, jo pa naredijo). Običajno nam želijo prodati kakšna zdravila ali cepiva. V resnici so razlogi, da zbolimo čisto drugje, kot nas načrtno učijo.

V primeru, da med ljudmi kroži kakšen povzročitelj bolezni, zbolijo samo tisti, ki imajo bolno telo in oslabljen imunski sistem. Torej je edina rešitev, da naše telo ohranjamo zdravo, čilo in v odlični formi.

Do sebe in svojega telesa se moramo obnašati kot učijo tradicionalne medicine – kot vrtnar do svojega vrta. Bomo poskrbeli za naš »vrt«, ga negovali, gnojili in zalivali, da bo uspeval in pokal od energije ali pa ga bomo zlorabljali in zanemarjali, da bo postalo vedno bolj bolno in izčrpano?

Kateri dejavniki so tisti, ki najbolj vplivajo na zdravje telesa?

Kar nekaj jih je, vendar jih običajno zožim na osem področij, ki jim pravim osem stebrov zdravja. Idejo sem dobila pri svojem nemškem učitelju celostnega zdravljenja, od katerega sem dobila veliko lekcij o prav teh tematikah. Ukrepi v okviru osmih stebrov zdravja sicer niso priljubljeni, ker jih je veliko,  prinesejo pa zdravje. Da jih naštejem:

  • Zdravo prehranjevanje
  • Pitje čiste vode
  • Nega telesa in duha
  • Gibanje na svežem zraku
  • Zadosten spanec
  • Skrb za psihično ravnotežje
  • Stik z zemljo
  • Sončenje

Če delamo napake oziroma prekrške proti naravi na kateremkoli od teh področij, potem se bo to slej ko prej poznalo na našem zdravju.  Zato moramo tem ukrepom, na našem polnem dnevnem spisku opravil, dati prednost. Začnemo zjutraj in končamo s krepčilnim spancem ponoči.

Večkrat slišim izgovore, kako poln urnik ne dopušča, da bi se ukvarjali še s temi ukrepi. Moj odgovor je vedno enak: Če se s tem ne ukvarjate vsak dan, en del dneva, boste kmalu v stanju, ker se boste morali s tem ukvarjati ves čas – ko boste popravljali svoje stanje telesa, v katerega ste se sami spravili.

Ne bi verjeli, koliko časa vsak dan zapravimo za gledanje televizorja, buljenje v računalnik in pametni telefon (socialna omrežja), igranje računalniških igric itd. Brez skrbi, rezerve v vašem urniku je še veliko. Porabite ta čas raje kakovostno in koristno. Ta čas namenite za skrb in nego telesa. Zdravje potem pride samo od sebe.

Več o osmih stebrih zdravja lahko preberete na moji spletni strani https://czb8.wordpress.com/8-stebrov-zdravja/, jaz pa bom v tem članku na kratko opisala bistvene ukrepe.

Človekovo telo je ekosistem

Živimo v morju bakterij in drugih mikroorganizmov.  Človeško telo je resnici ekosistem. Otrok se rodi praktično popolnoma sterilen, vendar z rojstvom dobi od matere »popotnico« v obliki vaginalne flore (mikroorganizmov), potu, urina, blata, porodne vode, flore na rokah babice in porodničarja. Celotno rojstvo je izjemno nehigienski proces, vendar je narava tako predvidela.

Otrok začenja z razvojem flore mikroorganizmov v svojih prebavilih na tisti točki, kjer je njegova mama. Novejše znanstvene raziskave so pokazale, da je ta obrojstna popotnica absolutno nujna in ključnega pomena za otrokovo zdravo rast in razvoj. Brez te »transplantacije nesnage« ne bi normalno zrastel, živčevje se ne bi normalno razvijalo in razvoj otroka bi zastal. Izjemno velik pomen pri naselitvi flore dojenčka imata tudi kolostrum in materino mleko.

Črno-beli pogled na mikrobe je napačen

V našem telesu so triljarde mikroorganizmov (1021) –  bakterije, glivice, virusi in zajedavci so naši sostanovalci. Mi jim nudimo bivališče. Njihovo število daleč presega število naših telesnih celic.

Ko se ti mikroorganizmi razmnožujejo, dosegajo velike številke. Zdrav odrasel človek ima v in na sebi 1,4 bilijonov bakterij (1012), 5 milijonov (106) glivic in 10 milijard (109) virusov, ki jih s skupnim imenom imenujemo mikrobiom. K temu lahko dodamo še 300.000 enoceličnih in večceličnih parazitov in skupaj z mikrobiomom sestavljajo človeški biom.

Če citiram znanstvenico Claire Ainsworth: »Rodimo se 100% človeški in umremo 90% mikrobni.« Večina vrst mikrobioma naseljuje črevo, predvsem debelo črevo.

Genetska pestrost teh mikroorganizmov je velikanska

Znanstveniki so odkrili, da njihovi geni dopolnjujejo gene v naših kromosomih, kar pomeni, da nam povečujejo prilagodljivost, saj lahko uporabimo njihove sposobnosti presnavljanja različnih snovi, ki jih sami zaradi manjkajočih genov ne moremo.

Še več, odkrili so, da je v naših kromosomih približno 8% genov, ki so virusnega izvora in so jih virusi za stalno vgradili v evolucijskem razvoju človeka. Slučajno ali ne, tega še ne vemo, zavedati pa se moramo, da so te genetske informacije stalno prisotne v nas in ne prihajajo od zunaj ter nas ogrožajo.

Nekateri od teh organizmov nam prinašajo korist, nekateri ne, vendar nas ne motijo, če jih uspemo držati pod nadzorom z našimi imunskimi celicami. Kar veliki večini ljudi skozi življenje tudi uspeva.

Občasno se sicer dejavniki v našem življenju seštejejo tako, da začasno podležemo kakšnemu sostanovalcu ali slučajnemu obiskovalcu, vendar naš imunski sistem sproži intenzivni akutni vnetni odgovor (kar mi doživljamo kot simptome bolezni – vročina, kašelj, kihanje, smrkanje, slabo počutje ), ki nas pripelje nazaj v ravnovesje. Med boleznijo se zavlečemo v posteljo, počivamo, spimo, nimamo apetita, pijemo veliko čaja in se prepotimo. Vse to je namenjeno čiščenju in regeneraciji.

Med temi procesi ne premagujemo samo nezaželenih gostov, ampak odstranjujemo tudi stare, bolne, odmrle in rakave celice. Ni malo celostnih terapevtov po svetu, ki pravijo, da moramo vsakih nekaj let preboleti vročinsko epizodo, da bi se temeljito očistili vsega nepotrebnega. Pod to trditev se lahko samo podpišem. Moje izkušnje z zdravjem to potrjujejo.

Kaj je ključno za zdrav imunski sistem?

Oglejmo si sedaj, kaj je ključno za zdrav imunski sistem. Kot rečeno, je zdravje organizma odvisno od zdravega črevesa, saj je 80% kapacitete imunskega sistema odvisno od zdrave črevesne flore. V črevesni steni nastaja največ protiteles in tukaj je največ imunskih celic, ki prežijo na tujke v črevesu.

Za telo je črevesni lumen še vedno zunanji svet, od katerega nas loči samo ena tanka plast celic črevesne sluznice! Za boljši predstavo navajam primerjavo z ameriškim krofom. Notranjost krofa je v bistvu notri in hkrati zunaj.

Ista situacija je v črevesju. Prebavna cev je v notranjosti telesa, vendar je odprta navzven spredaj in zadaj. Da bi telo preprečilo vdor tujkov v telo skozi črevesno sluznico, ima za te namene celo vrsto mehanizmov.

A vse je zaman, če v našem črevesu ne živi dovolj velike količine probiotičnih bakterij, ki imajo tudi veliko pestrost vrst. Te namreč s svojimi izločki ves čas spodbujajo limfne vozle, ki so nameščeni v črevesni steni in tako je imunski sistem ves čas v stalni pripravljenosti, da odreagira s tvorbo protiteles in novih imunskih celic, ki požirajo vsiljivce.

S probiotičnim bakterijami živimo v popolnem sožitju

Mi jih hranimo in jim dajemo življenjski prostor, one pa nam dajo v zameno tole:

  • izločajo veliko nujnih hranil za naše zdravje (vitamini, aminokisline, maščobne kisline …),
  • branijo nas pred razrastjo »plevela«, ker zasedajo »parkirna mesta« na sluznici,
  • prinašajo nam manjkajoče gene za presnovo mnogih snovi,
  • omogočajo razvoj imunskega sistema in razvoj absorpcijske funkcije črevesa pri otrocih,
  • omogočajo ohranjanje imunske funkcije pri otrocih in odraslih,
  • omogočajo izločanje odpadnih snovi skozi črevesno sluznico v lumen črevesa, da se jih tako znebimo iz telesa.

Lahko bi naštela še marsikaj, vendar ne bi želela preveč zapletene razlage. Kaj želim povedati s temi informacijami? Da je naša zdrava črevesna flora dragocena in brez nje ne moremo živeti. In tudi ne moremo imeti kompetentnega imunskega sistema.

Zdrava črevesna flora živi le v zdravem črevesu

Velja pa tudi obratno – zdravo črevo je tisto, ki ima zdravo črevesno floro. Zdravo črevesno floro ima le tisti, ki se zdravo prehranjuje in ki je ne uničuje s stalnim jemanjem antibiotikov, nesteroidnih protivnetnih zdravil, vnašanjem pesticidov, antibiotikov, hormonov in kemikalij v živilih in tako dalje.

Tega problema ne moremo rešiti z jemanjem probiotičnih preparatov. Z njimi sicer pomagamo pri ponovni naselitvi probiotičnih vrst bakterij, vendar še tako dober probiotik vsebuje le nekaj deset vrst bakterij. V zdravem črevesju pa mora biti več kot 1000 vrst različnih bakterij. Iz tega vidika so probiotiki čista monokultura, česar pa v naravi ni.

Kaj imajo probiotične bakterije rade in kaj ne?

Obožujejo veliko balastnih snovi, ki so v rastlinskih živilih, predvsem v zelenjavi in sadju: na primer artičoke, česen, čebula, por, beluši, drobnjak, stročnice, lan, banane, jabolka… Po drugi strani probiotične bakterije na črevesni sluznici »sovražijo« sladkor in druge enostavne sladkorje, ker se pri teh pogojih oportunistične bakterije in glivice bolj uspešno razmnožujejo in jim delajo konkurenco v črevesju.

Omeniti moram še en vidik zdravega prehranjevanja in to so polnovredna, živa, lokalno in ekološko pridelana, sezonska živila, ki nam prinašajo vsa potrebna hranila, da naše telo lahko deluje zdravo in da imunski sistem lahko opravlja svoje naloge.

Današnja prehrana povprečnega Slovenca je daleč od optimalne

Pogosta pomanjkanja so predvsem različni minerali z magnezijem, cinkom in silicijem na čelu, od vitaminov pa je v največjem pomanjkanju vitamin D, ki mu sledi vitamin C. Če k temu dodamo še slabo prehranjenost z esencialnimi maščobnimi kislinami, kot so omega-3 maščobne kisline, slika ni preveč rožnata.

Oglejmo si, katera hranila so najbolj pomembna za delovanje imunskega sistema in odkrijmo, da ni nič čudnega, da je slovenska populacija tako bolna. Da bi naše imunske celice lahko delovale s polno močjo, je potrebna zadostna oskrba z vitaminoma D in C. Pri virusnih izzivih telo potrebuje tudi veliko vitamina A ter cinka in selena. Z vsemi temi hranili si lahko pomagamo, če ugotovimo, da je naš imunski sistem načet ali pa, da smo celo zboleli.

Kaj še vpliva na slabo delovanje imunskega sistema?

Naj omenim še druge dejavnike, ki slabo vplivajo na delovanje imunskega sistema in to so:

  • onesnaženo telo ter nezdrava jetra,
  • preveč psihičnega in fizičnega stresa,
  • starost (Vemo, da imajo majhni otroci in zelo stari ljudje nekompetentni imunski sistem že po definiciji. Prvim imunski sistem še trenira, drugim pa počasi peša.).

Za konec še pripomba o stresu. Kronični stres je velikokrat vzrok za nekompetenten imunski sistem. Ko smo v stresu mi, je v stresu tudi naša črevesna flora. Zato je pametno, da temu problemu posvetimo čim več časa in poskrbimo za načrtno umirjanje, veliko gibanja na svežem zraku ter krepčilen spanec brez elektronskih naprav.

Ob tem si lahko pomagamo tudi z različnimi adaptogenimi zelišči, ki nam pomagajo, da nas vsakdanji stres manj prizadene in lažje ostanemo čili. Vsak mora svoje adaptogeno zelišče najti sam, kajti naša telesa zelo različno delujejo.

Rastlina rožni koren (Rhodiola rosea)

Izbiramo lahko med naslednjimi zelišči:

– vitanija ali ashwagandha (Withania somnifera, W. coagulans),

– pravi ženšen,

– kitajski ali korejski ginseng (Panax ginseng),

– ameriški ženšen,

– ameriški ginseng (Panax quinquefolium),

– elevterokok,

– sibirski ginseng (Eleuterococcus senticosus),

rožni koren (Rhodiola rosea),

– sveta bazilika,

– tulsi (Ocimum tenuiflorum),

– Cordyceps,

– opnasti grahovec (Astragalus membranaceus),

– sladki koren (Glycyrrhiza glabra),

– kitajska shizandra (Schisandra chinensis),

– konopljin CBD.

Gremo torej na delo in poskrbimo za svoje telo in imunski sistem. Večina ukrepov je prijetnih, nekateri so zastonj, pa še enostavni so.

Na zdravje in se vidimo na soncu!

Karin Rižner

ŠE VEČ KORISTNIH NASVETOV

Nazaj na seznam člankov
  • Vročina – prvovrstno orožje imunskega sistema
    Bolezni / 06. 10. 2022

    Vročina je pomembna naravna reakcija telesa in naš zaveznik v boju proti virusom in bakterijam, ki vdrejo v telo. Z vsako dodatno stopinjo se obrambna moč organizma podvoji. Prehitro zniževanje vročine olajša pot patogenom in podaljšuje okrevanje. Kdaj je potrebno vročino zniževati in kdaj ne?

    PREBERITE VEČ
  • Encimska terapija – rešitev za širok spekter bolezni
    Bolezni / 30. 03. 2021

    Sistemska encimska terapija se je izkazala za izredno dragoceno pomoč pri številnih obolenjih, tako ožilja in dihal kot tudi gibalnega aparata (revma, multipla skleroza, rak...). Razlog za njeno učinkovitost gre iskati v dejstvu, da močno okrepi imunski sistem, ki se zato lažje bori proti široki paleti zdravstvenih težav. Preberite si več o tem, kako encimi podprejo splošno zdravje.

    PREBERITE VEČ

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.