Silicij, mineral lepote

Kaj je silicij?

Silicij je esencialni element v sledeh, ki ga najdemo v vseh živih bitjih, v veliki količini pa se nahaja tudi v zemeljski skorji (je drugi najpogostejši element, takoj za kisikom). Znanstvenik Hugo Schulz je pred približno 40 leti ugotovil, da ni človeškega tkiva, v katerem se ne bi nahajal silicij. To priča o njegovi pomembnosti za zdravje in pravilno delovanje telesa.

Skupaj ga je v človeškem telesu okoli 6 gramov, s staranjem pa se količina silicija zmanjšuje (mladi imajo kar za tretjino več silicija v telesu kot starejši ljudje). Ker se nahaja povsod po telesu, se lahko tudi pomanjkanje silicija odraža na ravni vseh telesnih organov. Je mineral, ki ga telo ne more samo tvoriti, zato ga je potrebno v telo vnesti s hrano ali prehranskimi dopolnili.

Na žalost uradna medicina le redko vzame v obzir možnost pomanjkanja silicija. Celostno zdravljenje, ki ne opazuje zgolj posameznih simptomov, temveč analizira součinkovanje med organi in »širšo sliko« dogajanja v telesu, pa pomanjkanje silicija pogosto vključi med možne dejavnike za nastanek bolezni.

Silicij za lepo kožo, lase in nohte

Silicij se upravičeno imenuje »mineral lepote«, saj s svojim delovanjem ohranja sijaj las, kože in nohtov. Celice namreč oskrbuje z vodo (nase lahko veže kar 300-kratno maso vode glede na svojo težo), zaradi česar je koža sveža, nahranjena in sijoča. Pomanjkanje vode bi povzročilo moteno presnovo v celicah, prav tako pa bi se celice pospešeno starale. Silicij nase veže različne strupe in presnovne ostanke ter jih odstranjuje iz tkiv.

Silicij za prožnost vezivnih tkiv, trdnost kosti in zdravje krvožilnega sistema

Njegovi učinki niso pomembni zgolj z estetskega vidika, temveč igrajo pomembno vlogo tudi pri ohranjanju zdravja. Silicij krepi vezivno tkivo in kosti, saj je nepogrešljiv pri nastanku elastina in kolagena.

S svojim delovanjem prav tako povečuje učinek vitamina D, glukozamina in kalcija. Kombinacija teh snovi preprečuje razvoj resnih obolenj in motenj, kot so osteoporoza, ateroskleroza, kožne bolezni, tuberkuloza, deformacije kosti in sklepov, alopecija (izguba las), pospešeno staranje in nespečnost.

Silicij tako istočasno skrbi za trdnost kosti (pomoč pri nalaganju kalcija) kot tudi za njihovo prožnost (saj sodeluje pri nastanku elastana). Obe lastnosti kosti sta nujni za njihovo pravilno delovanje.

Sposobnost silicija, da naredi tkiva prožna, je izrednega pomena pri krvnih žilah. Če te niso dovolj prožne, ne morejo črpati zadostne količine krvi po telesu, s tem pa je motena tudi preskrba s kisikom in hranilnimi snovmi. Otrdele krvne žile povzročijo okvare krvno-žilnega sistema in privedejo do bolezni, kot so visok krvni tlak, arterioskleroza, angina pektoris in še bi lahko naštevali.

Silicij za podporo imunskega sistema

Silicij s svojim delovanjem spodbuja nastajanje limfocitov (obrambnih telesc) in fagocitov (telesc, ki požirajo tuje delce v telesu). Prisotnost teh teles je izrednega pomena v primeru napada virusov, bakterij, glivic in drugih mikroorganizmov. Prav tako te celice skrbijo za uničenje poškodovanih (deformiranih) celic.

Odmerjanje silicija – priporočen dnevni odmerek, pomanjkanje in presežek

Priporočen dnevni odmerek silicija ni določen. Ljudje z osteoporozo uživajo okoli 40 mg dnevno. Ob pomanjkanju silicija koža postane zategnjena in nagubana, nohti so krhki in lomljivi, lasje pa brez leska. Na koži se pojavi celulit, ki nastane zaradi šibkega in negibljivega vezivnega tkiva.

Stranski učinki ob velikih vnosih silicija niso poznani, le ob dolgotrajnem povečanem jemanju lahko pride do nastanka ledvičnih kamnov.

Viri silicija

Silicij najdemo v jabolku, soji, grahu, surovem zelju, repi, rjavem rižu, arašidih, korenju, čebuli, kumarah, bučah, ribah, nerafiniranih žitih, ovsu, mandljih in pomarančah. Pomagamo si lahko tudi s čajem iz njivske preslice in koprive. Silicij lahko uživamo tudi v obliki prehranskega dopolnila.

Vsebnost silicija v prej omenjenih živilih je odvisna od njegove prisotnosti v zemlji. Intenzivno monokulturno kmetijstvo siromaši tla, s tem pa tudi povzroča pomanjkanje silicija (in drugih hranilnih snovi) v prehrani ljudi.