Cink – mineral za imunski sistem

Mineral za imunski sistem

Z njegovo pomočjo poteka sinteza DNK, rast (delitev celic), razvoj, razmnoževanje, dihanje, presnova hranil in druge življenjsko pomembne funkcije. Prav tako skrbi za pravilno delovanje imunskega sistema, skladiščenje inzulina, razstrupljanje oz. izločanje težkih kovin (kadmija in svinca), ohranjanje kosti, las, zob, kože, oči ter kot antioksidant tudi za zaščito celic pred oksidativnim stresom. Njegov vzdevek »moški mineral« je povezan z dejstvom, da sodeluje pri nastajanju moškega hormona testosterona in sperme.

Cink in problem s fitati

V telesu se ne shranjuje v zadostni količini, zato ga moramo dnevno uživati s prehrano. Absorpcija poteka v tankem črevesju in znaša okoli 15 – 40 % (če absorpcije ne zmoti fitinska kislina), zato je pomanjkanje cinka dokaj pogosto. Največ ga najdemo v živilih živalskega izvora, nekaj ga je tudi v rastlinskih virih, vendar je pri njih biološka razpoložljivost nižja zaradi fitatov oz. rastlinskih antihranil. Pri mletju žit se izgubi kar 80% cinka. Fitate lahko odstranimo z namakanjem žit, oreščkov in stročnic, absorpcijo cinka pa še dodatno povečamo s sočasnim uživanjem aminokislin (histidina in cisteina) ter beljakovin, na katere se cink veže. Pazljivi morajo biti predvsem vegetarijanci, ki uživajo veliko žit in stročnic.

Cink – kje ga dobimo

Dobri viri cinka so jajca, vse vrste mesa in jetra (divjačina, perutnina, govedina, teletina), mlečni izdelki, lupinarji (školjke, polži, raki), pšenični kalčki, bučna semena, sardine, losos, indijski oreščki, stročnice (fižol, čičerika, leča, soja), sezam, kakav, divji riž, oves, ajda in gobe.

Koliko cinka potrebujemo?

Priporočen dnevni odmerek cinka za odrasle moške znaša 10 mg dnevno, za ženske pa okoli 7 mg dnevno. Pri otrocih je potreba po cinku nekoliko nižja, pri nosečih in doječih materah pa nekoliko povišana (11 – 13 mg). Natančne količine cinka v telesu se zaenkrat ne da učinkoviti zmeriti, predvsem zato, ker se večina cinka nahaja znotraj celic. Pomanjkanje prepoznavamo po simptomih.

Simptomi, da nam primanjkuje cinka

Pomanjkanje cinka lahko povzroči zaostanek v rasti, pozno puberteto, suho in grobo kožo, pogoste in ponavljajoče se okužbe, izgubo teka, starostno degeneracijo makule (rumeno pego), bolečine v sklepih, izgubo okusa, drisko, akne, ekceme, slabše celjenje ran, slabši vid in voh, slabo koncentracijo, bele lise na nohtih, počasno rast las in utrujenost.

Kdaj potrebujemo več cinka

• Pri shujševalnih dietah z malo kalorijami in driskah.
• Pri kronični obremenitvi s težkimi kovinami.
• Ko je zmanjšana absorpcija cinka zaradi povečanega uživanja fosforja, kalcija, fitatov in vlaknin.
• Pri boleznih, ki zmanjšujejo absorpcijo cinka: slabo delovanje trebušne slinavke, vnetje črevesja (Morbus Chron, Colitis ulcerosa), celiakija.
• V nosečnosti, pri dojenju, stresu, povečani fizični aktivnosti.
• Pri bolezni ledvic in jeter, pri pitju večjih količin alkohola.
• Pri okužbah, raku, anemiji, diabetesu tipa 2.
• Ko je uničeno tkivo: operacije, opekline, srčni infarkt, revmatična obolenja.

Kdaj je cinka preveč

Zgornja priporočena meja znaša 25 mg cinka na dan. Previsoki odmerki znižajo vrednost bakra (kar povzroča anemijo) in koristnega holesterola, škodujejo pa tudi obrambnemu sistemu telesa. Hud presežek cinka (več kot 200 mg dnevno) povzroča akutno zastrupitev, za katero je značilno bruhanje, briska, slabost in bolečine v predelu trebuha.

Do zastrupitve s cinkom prihaja zaradi nenadzorovanega jemanja prehranskih dopolnil s cinkom, pitje okužene vode ali uživanjem živil iz pocinkane pločevinke, ki je poškodovana ali vdihovanja hlapov cinkovega oksida. Do zastrupitve prihaja redko, saj je prag precej visok, vseeno pa se količina cinka pri kuhanju ali skladiščenju živil v posodah, ki so prevlečene s cinkom, bistveno poveča.