Varujte svojo krvno-možgansko pregrado – 1. del

Bolezni | 24. 11. 2021

Krvno-možganska pregrada preprečuje, da bi strupene snovi in povzročitelji bolezni prodirali iz krvi v možgane. Če ta pregrada ne deluje pravilno, telo postane dovzetno za številna obolenja: Alzheimerjevo, sladkorno in avtoimunsko bolezen, meningitis, encefalitis. Skozi prepustno pregrado prehajajo v možgane tudi težke kovine, še posebej aluminij.

Naloge krvno-možganske pregrade

Krvno možganska pregrada (v nadaljevanju: KMP) je prepreka med krvjo in možgani. Prepustna je za hranila in tako omogoča, da možgani prejemajo vse potrebno. Večine škodljivih snovi in povzročiteljev bolezni pa KMP ne prepušča in tako možgane varuje. Ne more pa jih obvarovati pred vsemi škodljivimi snovmi: droge, kot sta kokain in ekstazi, povzročajo omamo prav zato, ker se zmorejo prebiti skozi KMP. Možganom s tem dolgoročno škodujejo.

Kako deluje krvno-možganska pregrada (KMP)

Kako natančno deluje KMP? Ta organ je zgrajen iz več sestavnih delov, ki med seboj sodelujejo – če je s katerim izmed njih kaj narobe, tudi KMP kot celota ne deluje pravilno. Oglejmo si, kateri sestavni deli so to:

  1. Endotelijske celice: Možgani so povsem prepredeni s krvnimi žilami. Žilne stene so od znotraj obložene s tako imenovanimi endotelijskimi celicami, ki nadzirajo, katere snovi smejo prodreti do živčnega tkiva možganov in katere ne. Endotelijske celice so zraščene tako tesno druga ob drugi, da lahko po potrebi zatesnijo svoje male medcelične prostore. Tako nastali sloj celic imenujemo endotelij.
  2. Bazalna membrana: Endotelij je obdan z membrano; poenostavljeno rečeno je njena naloga ta, da vse ohranja na svojem mestu. Poleg tega komunicira z okoliškimi celicami in torej tudi sama sodeluje pri odločanju, kaj sme doseči možgane in kaj ne.
  3. Periciti: V bazalni membrani so umeščeni periciti, celice, ki komunicirajo z endotelijskimi celicami. Vendar njihove naloge še niso dodobra raziskane; verjetno sodelujejo pri ohranjanju KMP.
  4. Astrociti: Okrog bazalne membrane ležijo astrociti. Te celice endoteliju pomagajo med drugim pri obrambi KMP in prispevajo k oskrbi živčnih celic. Odpošiljajo posebne kemične snovi (prenašalce), zaradi katerih endotelij postane prepustnejši ali manj prepusten.

Katere snovi škodujejo krvno-možganski pregradi

KMP pa ne prepušča le snovi, ki možganom koristijo. Številne snovi, kot so alkohol, nikotin in kokain, so sestavljene iz delcev, ki so ravno prav majhni, da lahko prodrejo skozi KMP. Pri tem škodujejo ne le možganom, temveč lahko poškodujejo tudi KMP – tako, da začne prepuščati še mnoge druge snovi, ki pa so za možgane strupene.

Znano je, da se po pokajeni cigareti marsikomu ohladijo roke – to je lahko znak motenj krvnega obtoka, kar lahko negativno vpliva tudi na KMP.

Raziskovalci domnevajo, da lahko poškodbe KMP zaradi drog, kot sta ekstazi in kokain, vztrajajo še leta po uporabi teh snovi. To je še posebno tragično, če človek droge jemlje že v mladosti. Mnogi mladi si tako tlakujejo pot do bolehnosti v poznejših letih. Pri zlorabi nikotina, alkohola, drog in številnih drugih škodljivih snovi nenehno nastaja še oksidativni stres, ki prav tako poškoduje KMP.

1. Oksidativni stres

Oksidativni stres se lahko načeloma pojavi kjer koli v telesu in iz najrazličnejših vzrokov: stres, pomanjkanje spanja, fizično prenaprezanje, nikotin, alkohol, droge in še marsikaj. Če oksidativni stres nastopi v možganih, pride do poškodb posameznih sestavnih delov KMP (npr. pericitov in astrocitov), ki so za njeno delovanje ključnega pomena.

2. Sevanje mobilnih telefonov

Dan in noč smo izpostavljeni elektromagnetnemu sevanju, kakršno oddajajo na primer mobilni telefoni, naprave, ki so priključene v brezžična lokalna omrežja, mikrovalovne pečice in svetila. Kitajski znanstveniki so z valovi s frekvenco 900 MHz obsevali podgane in ugotovili, da se je po enem mesecu obsevanja prepustnost KMP pri podganah povečala. Za primerjavo povejmo, da frekvenčni spekter mobilnih telefonov, brezžičnih omrežij in mikrovalovnih pečic seže od 300 MHz do 3 GHz. Laboratorijskih raziskav na ljudeh doslej še ni.

3. Umetni aditivi: glutamat, aspartam in citronska kislina

Tudi aditivi v živilih so osumljeni škodovanja možganom, čeprav uradno veljajo za varne.

  • Ojačevalec okusa glutamat

Naravni glutamat, ki se tvori v možganih, je živčni prenašalec, ki ima pomembno vlogo pri delovanju spomina. Umetno proizvedeni glutamat pa se uporablja v živilski industriji kot ojačevalec okusa. Najdemo ga v začimbnih mešanicah in najrazličnejših pripravljenih jedeh.

Nedavne raziskave kažejo, da se glutamat, ki ga tvorijo možgani, prek KMP prenaša v krvni obtok. Po drugi strani pa naj bi veljalo, da glutamat iz krvnega obtoka (torej tisti, ki ga prejmemo s hrano), ne more prodreti skozi KMP.

Vendar se s to domnevo ne strinjajo vsi znanstveniki. O tem je pomembno razpravljati, saj glutamat prispeva k nevrodegenerativnim obolenjem, kot so Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen ter multipla skleroza. Ni pa dokončno razjasnjeno, ali je krivec umetni ojačevalec okusa glutamat, naravni glutamat ali oba.

  • Sladilo aspartam

Aspartam je sintetično sladilo, ki se uporablja v živilski industriji. Najdemo ga v sladicah, marmeladah, omakah in sladkih pijačah. Številne študije so pokazale, da aspartam povzroča oksidativni stres v možganih in škoduje KMP – in sicer ne samo v velikih količinah, temveč tudi v domnevno varnih količinah (manj kot 40 mg na kg telesne teže). Vendar je bilo to doslej raziskano samo na živalih.

  • Aditiv citronska kislina

Citronsko kislino dodajajo različnim pripravljenim jedem, pijačam in sladkarijam kot konzervans in sredstvo za kisanje. Vsebujejo jo na primer sadni želebomboni, limonade, marmelade in sadje v pločevinkah, a tudi topljeni siri.

Citronska kislina nase veže kovine. Ker prehaja skozi KMP, npr. skupaj s kalcijem, magnezijem, a tudi aluminijem, pripotuje do možganov. Aluminij in citronska kislina se spojita v tako imenovani aluminijev citrat, ki škodi zdravju.

4. Aluminij

Aluminij v možgane prihaja tudi brez citronske kisline. Vendar študije kažejo, da citronska kislina dodatno pospešuje prehajanje aluminija v možgane. To pomeni, da z uživanjem živil in pijač, ki vsebujejo citronsko kislino, možgani dobijo še več aluminija. V njih se nalaga aluminijev citrat.

Aluminij se sicer tudi izloča iz telesa, a ta proces je mnogo počasnejši od nalaganja. S starostjo se torej v možganih nalaga čedalje več aluminija, kar lahko privede do kognitivnih motenj. Poleg tega naj bi aluminij prispeval k nastanku nevrodegenerativnih bolezni (npr. Alzheimerjeve) in avtoimunskih bolezni (npr. multiple skleroze).

Krvno-možganski pregradi škodujejo bolezni

Do vnetij v možganih lahko pripeljejo tudi bolezni. Pri multipli sklerozi, epilepsiji in Alzheimerjevi bolezni vedno znova prihaja do vnetnih zagonov. Ob vsakem takem zagonu KMP postane prepustnejša. Nastane začarani krog, pri katerem bolezni napredujejo, KMP pa slabi. Nazadnje bakterije in virusi nimajo več težkega dela.

Prepustnost KMP se lahko poveča tudi zaradi možganske kapi ali poškodbe glave, saj se pri tem žile poškodujejo ali začasno zaprejo. S prepustnostjo KMP naj bi bili povezani tudi Parkinsonova in sladkorna bolezen.

Znanstveniki domnevajo, da sladkorna bolezen okrni učinek prepreke, ki ga sicer zagotavlja KMP. Previsok krvni sladkor naj bi sicer povzročil, da ta postane še prepustnejša, s čimer pa se poveča tveganje za s tem povezane bolezni. To naj bi imelo nekaj opraviti tudi s prenosom glukoze in inzulina skozi KMP. Vendar ti mehanizmi še niso povsem natančno raziskani.

V mnogih primerih znanstveniki tudi niso prepričani, ali bolezen nastane zaradi motenega delovanja KMP ali je bolezen vzrok za poškodbo KMP. Verjetno sta pomembna oba dejavnika.

Krvno-možgansko pregradi škodujejo virusi in bakterije

Številni virusi in bakterije lahko prehajajo skozi KMP, in sicer tako, da se najprej oprimejo snovi, ki jih možgani prepoznajo kot varne, nato pa z njihovo pomočjo pridejo v možgane – podobno kot pri trojanskem konju.

Med vrstami bakterij, o katerih vemo, da lahko predrejo KMP, so npr. pnevmokoki. Pnevmokoki tvorijo strup, zaradi katerega odmirajo endotelijske celice. Povzročijo lahko vnetje možganskih ovojnic (meningitis).

Med virusi, o katerih vemo, da prehajajo skozi KMP, sta na primer virus mumpsa ali virus navadnega herpesa. Oba lahko sprožita vnetje možganovine (encefalitis).

Možganov ne dosežejo vsi virusi in bakterije, ki potujejo po našem telesu. A če je imunski sistem oslabljen, včasih ne more preprečiti širjenja povzročiteljev bolezni po telesu. V najhujšem primeru si ti utrejo pot skozi KMP.

Škodljiva vnetja v možganih

Če skozi KMP preide povzročitelj bolezni, lahko sproži vnetja v možganih. Za to so odgovorne lastne imunske celice možganov, imenovane mikroglija. Mikroglija ohranja vnetje, dokler povzročitelj bolezni ni onemogočen; to je naraven obrambni mehanizem.

Takšna vnetja bi lahko poškodovala tudi KMP in druge občutljive dele možganov, saj vodijo v odmrtje živčnih celic. Znanstvena predpostavka je, da poškodbe KMP privedejo do nastanka avtoimunskih bolezni.

Krvno-možganska pregrada preprečuje dostop zdravilom

KMP je običajno tako učinkovita, da pri mnogih nevroloških boleznih oteži celo zdravljenje z zdravili. Telo tuje snovi zaznava kot strupene in KMP jim ovira dostop. To povzroča težave pri zdravljenju možganskih tumorjev ter Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni – pri boleznih, kjer bi morala zdravila delovati predvsem v možganih.

Na primer Parkinsonovo bolezen zdravijo z dopaminom. Ker dopamin ne more prodreti skozi KMP, uporabljajo njegove predstopnje. Te prehajajo skozi KMP in se šele v možganih pretvorijo v dopamin. Znanstveniki preizkušajo še nekatere druge možnosti, da bi obšli KMP:

  • zdravilne učinkovine poskušajo skozi KMP prenesti s pomočjo drugih snovi, ki v tem primeru delujejo kot prenašalci;
  • razvijajo snovi z določenimi lastnostmi, ki olajšajo prehajanje skozi prepreko (topnost v maščobah, majhnost molekul itd.);
  • prepreko odprejo z ultrazvokom;
  • izognejo se KPM, in sicer z vbrizganjem zdravila neposredno v možgane.

Vendar premagovanje prepreke še zdaleč ni dovolj raziskano, zato bo to vprašanje znanstvenike najverjetneje zaposlovalo še dolga leta.

Članek se nadaljuje: Varujte svojo krvno-možgansko pregrado – 2. del

V drugem delu boste lahko prebrali o naravnih sredstvih in ukrepih, s katerimi obvarujemo svojo krvno-možgansko pregrado.

ŠE VEČ KORISTNIH NASVETOV

Nazaj na seznam člankov
  • Varujte svojo krvno-možgansko pregrado – 2. del
    Bolezni / 08. 12. 2021

    Ko je krvno-možganska pregrada (KMP) poškodovana, se ne zmore več ustrezno samodejno uravnavati. Znanstveniki že proučujejo, kako bi bilo mogoče KMP »popraviti«. A dokler tega ne bodo dognali, bo preteklo še veliko vode. Vendar lahko že samo z zdravim življenjskim slogom naredimo marsikaj, da svojo KMP zavarujemo pred poškodbami.

    PREBERITE VEČ
  • Migrena – kako jo preprečiti in omejiti
    Razstrupljanje / 18. 08. 2021

    Večina ljudi in tudi zdravniki menijo, da je največ, kar lahko naredimo ob napadu migrene, umik v temno in tiho sobo, počitek, mirovanje in potrpežljivo čakanje na trenutek, ko bo bolečina v glavi popustila. Zdravnik nam za »zdravljenje« predpiše protibolečinska zdravila in nas potolaži, da migrena žal ni ozdravljiva.

    PREBERITE VEČ

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.