Varujte svojo krvno-možgansko pregrado – 2. del

Kako celostno varujemo krvno-možgansko pregrado

1. Krvno-možgansko pregrado ščitijo omega-3 maščobne kisline

Omega-3 maščobne kisline so zelo pomembne za delovanje živčnega sistema in možganov. Raziskovalci medicinske fakultete Univerze Harvard so ugotovili, da omega-3 maščobne kisline ohranjajo KMP. To pa je mogoče le, če so v pravem razmerju glede na omega-6 maščobne kisline. Optimalna vrednost med omega-3 in omega-6 je 1 : 2 do 1 : 4. V sodobni prehrani pa je razmerje maščobnih kislin od 1 : 10 do 1 : 30.

2. Uživajte dovolj mineralov

Za čim boljše delovanje možganov so minerali nujno potrebni, saj pomagajo prenašati dražljaje v živčnem sistemu in živčne celice varujejo pred odmiranjem. Poleg tega magnezij zmanjšuje prepustnost KMP. Po navedbah iz nekega ameriškega znanstvenega članka pomanjkanje magnezija prispeva k razvoju Alzheimerjeve bolezni, možganske kapi, epilepsije in Parkinsonove bolezni.

3. Ugotovite, ali vas pesti pomanjkanje vitamina B12

Vitamin B12 ščiti živčni sistem in pomaga pri obnovi živčnih celic. Tudi pomanjkanje tega vitamina je tesno povezano z nastankom Alzheimerjeve bolezni. Ta pa je spet povezana z oslabljenim delovanjem KMP, kot smo že opisali.

Pomanjkanje vitamina B12 prizadene mnogo več ljudi, kot bi si mislili. Vendar imajo pomembno vlogo pri delovanju možganov tudi drugi vitamini, zato jih ne smemo prezreti. Preverite torej, ali je vaše telo ustrezno preskrbljeno z vitamini in po potrebi spremenite prehrano.

4. Kofein ščiti krvno-možgansko pregrado

Pri Alzheimerjevi in Parkinsonovi bolezni je KMP običajno prepustnejša. Študije kažejo, da lahko redno uživanje kofeina pomaga varovati pred Alzheimerjevo in Parkinsonovo boleznijo, saj kofein blagodejno deluje na KMP.

Za preprečevanje Alzheimerjeve bolezni naj bi zadoščala že ena skodelica kave na dan, pri Parkinsonovi bolezni pa naj bi ta varovalni učinek nastopil šele, če jih dnevno spijemo pet. Ali toliko kave dobro dene tudi drugim delom telesa, pa je drugo vprašanje.

5. Rastlinske snovi, ki varujejo možgane

Naj omenimo nekatere sekundarne rastlinske snovi, ki lahko prehajajo skozi KMP in pozitivno delujejo na možgane. V oklepaju so navedeni primeri živil, ki vsebujejo te snovi. Višje odmerke je mogoče zaužiti tudi v obliki prehranskih dopolnil.

• Sulforafan (brokoli, zelje): lahko preprečuje motnje v delovanju KMP; deluje tudi proti raku in artritisu. Pripomore lahko k zmanjšanju prepustnosti KMP po poškodbi glave.
• Kurkumin (kurkuma): varuje živčne celice in pomaga blažiti poškodbe možganov zaradi alkoholizma.
• Astaksantin (alge): ščiti živčne celice možganov in velja za enega najmočnejših naravnih antioksidantov.
• Alfa-lipoična kislina (špinača, brokoli): upočasnjuje napredovanje Alzheimerjeve bolezni in varuje živčne celice možganov.
• Lutein in zeaksantin (špinača, ohrovt): pripomoreta k boljšemu spominu.

Seveda je še veliko drugih sekundarnih rastlinskih snovi, ki lahko prehajajo skozi KMP, ki pa s tega vidika doslej še niso bile raziskane.

6. Prehranjujte se zdravo in uravnoteženo

Raziskave so pokazale, da nezdrava prehrana škoduje možganom, saj zmanjšuje sposobnost mišljenja in krepi vnetne procese. Opustite zlasti močno industrijsko predelana živila in uživajte manj živil, ki pospešujejo vnetja, na primer:

• pripravljene jedi, pripravljene omake itd.,
• živila, ki vsebujejo sladkor, npr. slaščice,
• izdelke iz pšenične moke,
• mlečne izdelke,
• meso (predvsem klobase in salame),
• alkohol.

Pomembno vlogo pri vnetjih imajo citokini, ki se tvorijo v telesu. Nekateri izmed njih vnetja povzročajo ali krepijo, drugi jih blažijo ali zaustavljajo. Nezdrava hrana načeloma spodbuja tvorbo vnetnih snovi v telesu. Citokini lahko prehajajo skozi KMP ter sprožajo vnetja v možganih.

Zato na svoj jedilnik raje vključujte živila, ki na vnetja delujejo zaviralno.

7. Na krvno-možgansko pregrado vpliva tudi zdravje črevesja

Zdrava prehrana pa je tudi alfa in omega zdrave črevesne flore. Večkrat slišimo, da se zdravje začne v črevesju – in to velja tudi za zdravje možganov. Črevo in možgani so tesno povezani prek tako imenovane možgansko-črevesne osi. Sporazumevajo se na primer prek živcev in hormonov.

Zadnja leta vse več znanstvenikov odkriva, da je moteno delovanje črevesne flore med drugim povezano s pojavom Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni ter depresije. Bakterije iz črevesne flore naj bi namreč vplivale na KMP in s tem na potek bolezni. Vendar so raziskave na tem področju še v povojih.

Že zdaj pa ni dvoma o tem, da zdrava črevesna flora zaradi tesne povezave z imunskim sistemom prispeva k preprečevanju in zdravljenju bolezni – torej tudi tistih, ki prizadenejo možgane.

8. Privoščite si dovolj spanca

Neka raziskava na miših je pokazala, da se že po 6 do 7 dneh kratenja spanca (od 4 do 7 ur dnevno) začnejo pri osebkih kazati motnje v delovanju KMP. Teh izsledkov seveda ne moremo kar preslikati na človeka, saj je potreba po spanju pri miših večja kot pri človeku: večina miši prespi pol dneva. Lahko pa na podlagi te raziskave vsaj domnevamo, da pomanjkanje spanca pri človeku negativno vpliva na delovanje njegove KMP.

Združenje Ameriška akademija za medicino spanja zdravim odraslim priporoča najmanj sedem ur spanja na noč. Več kot devet ur pa naj bi spali mladi, bolniki ali ljudje, ki okrevajo po obdobju pomanjkanja spanca.

Prej omenjena raziskava je tudi pokazala, da je mogoče pomanjkanje spanca nadoknaditi: po šestih dneh so smele miši ves dan prespati. V tem času se je prepustnost njihove KMP znova spustila na običajno raven.

9. Ketogena prehrana krvno-možgansko pregrado varuje pred vnetji

Na delovanje KMP pomembno vpliva tudi ketogena prehrana. Ta način prehranjevanja vključuje zelo malo ogljikovih hidratov, pri čemer telo postopoma preklopi v posebno stanje: namesto da bi uporabljalo glukozo iz ogljikovih hidratov, začne trošiti lastne maščobne zaloge.

Možgani običajno prejemajo energijo iz glukoze: ta se prebije skozi KMP in možgani jo predelajo. A možgani seveda dobijo energijo tudi pri ketogeni prehrani, kljub nizkemu vnosu glukoze. Pri razgradnji maščob v telesu nastajajo tako imenovani ketoni. Tudi ti lahko preidejo skozi KMP in možgani jih uporabijo kot nadomesten vir energije namesto glukoze.

Neka raziskava je pokazala, da ketogeni način prehranjevanja blaži vnetne procese v možganih. Znanstveniki domnevajo, da je razlog za to nizki vnos glukoze. Natančnejša povezava med pojavoma še ni znana, v vsakem primeru pa se tako zmanjšajo vnetja v možganih, ki seveda lahko prizadenejo tudi KMP. Ketogeno prehrano že uspešno uporabljajo za lajšanje epilepsije.

10. Preprečujte stres

Stres lahko okrepi morebitna vnetja v možganih in sproži nova. Kot že rečeno, so lahko taka vnetja tesno povezana z motnjami KMP; ugotovljeno je bilo, da stres povečuje njeno prepustnost.

11. Ukvarjajte se s športom

Redna telesna dejavnost spodbuja tvorbo živčnih celic v KMP, in to tja do visoke starosti. S športom torej ne koristite le mišicam in sklepom, temveč tudi možganom.

1. del članka boste našli na tej povezavi: Varujte svojo krvno-možgansko pregrado – 1. del