Prehranske alergije in intoleranca

Prehrana | 10. 09. 2020

Zakaj so alergije in intolerance tako pogoste? Kakšna je razlika med njima? Kako ugotovimo, na kaj smo alergični ali intolerantni? Nam nagajajo navzkrižne alergije? Preberite si 7 nasvetov iz celostne medicine, ki zvišujejo toleranco na alergije.

Alergije in intolerance (preobčutljivosti)

Okoli petina ljudi trpi zaradi vsaj ene alergije. Najpogostejši povzročitelji (alergeni) so cvetni prah, iztrebki pršic, živalska dlaka in določene snovi v živilih ter zdravilih. V zadnjih desetletjih se je še posebej povečalo število ljudi, ki trpijo zaradi ene ali več prehranskih alergij. Pojavnost alergij naj bi se močno povečala zaradi novih tehnoloških postopkov pri pridelavi hrane, ki sicer podaljšujejo stabilnost in življenjsko dobo živil, vendar hkrati tudi alergenost beljakovin v hrani.

Čeprav so alergije in preobčutljivosti pogoste, pa prizadeti le redko poznajo razliko med tema dvema odzivoma telesa.

Prehranske alergije sprožijo tako kot druge alergije odziv imunskega sistema. Telo se na sicer nenevarno snov odzove s pretirano reakcijo. Gre torej za zmotno interpretacijo telesa o nevarnosti določene snovi, ki sicer pri ljudeh brez alergij ne povzroča nobenih težav. V določenih primerih lahko tudi alergiki telo z zadostnim in postopnim izpostavljanjem »prepričajo«, da snov ni nevarna, tako da se organizem sčasoma preneha odzivati.

Snovi, ki telesu same po sebi niso nevarne, vendar pogosto povzročajo burne reakcije, se imenujejo alergeni. Pri izrazitih alergijah zadostuje za pojav neprijetnih ali celo nevarnih alergijskih odzivov že zelo majhna količina alergena (npr. arašidi). V živilih so najpogostejši alergeni beljakovine (laktoza, gluten …), plesni in različnih dodatki, kot so npr. barvila in ojačevalci okusa.

Pri preobčutljivostih na živila (intoleranci) pa ob zaužitju ne pride do imunološke reakcije. Težave pri preobčutljivostih povzroča pomanjkanje določenih encimov, ki bi pomagali pri razgradnji problematičnih snovi v živilu. Pri preobčutljivosti na laktozo tako npr. telesu primanjkuje encima laktaze, ki razgrajuje mlečni sladkor (laktozo).

Kako pride do pojava alergije?

Prvi stik telesa z alergenom in proces prepoznave le-tega kot nezaželene snovi povzroči nastanek protiteles IgE ali redkeje IgG. Določeni alergeni nastajanja protiteles ne povzročajo, ključ temu pa si jih telo zapomni kot tujke. Pri sensibilizaciji še ne govorimo o bolezni, saj se navadno še ne pojavijo simptomi, prav tako ni nujno, da se bodo pojavili kasneje. Od sensibilizacije dalje je običajno v krvi možno zaznati prisotnost protiteles.

Simptomi alergij

Ob večkratnem izpostavljanju alergenu se lahko pojavi akutna ali kronična alergijska bolezen, katere znaki so včasih zgolj neprijetni (solzenje oči, srbenje kože, izločki na sluznicah…), lahko pa so tako intenzivni, da ogrožajo življenje.

Čeprav so simptomi alergije morda vidni le na enem organu (koži, sluznici, prebavnih organih…), pa alergijska reakcija poteka po celotnem organizmu, zaradi česar se lahko oseba na splošno slabo počuti in je utrujena. Simptome alergijske reakcije povzroča sproščanje histamina, ki se ob stiku z alergenom sprošča iz celic. Telo izloča histamin z namenom, da bi kar najhitreje odstranilo tujek oz. motečo snov iz telesa.

Pojav simptomov je lahko takojšen (ob zaužitju alergenega živila) ali pa se pojavi z zamikom (zapoznela alergijska reakcija). Zapoznele alergijske reakcije so navadno manj nevarne, resni simptomi pa redkejši. Problematične so predvsem zato, ker se lahko reakcija pojavi šele dneve po zaužitju živila, zato težko določimo, katero živilo nam povzroča težave.

Simptomi pri takojšnji alergiji na hrano:
  • srbenje in pekoč občutek v ustih,
  • otekanje sluznice v ustih, nosu in želu,
  • alergijska astma,
  • ekcemi, srbečica in koprivnica,
  • slabost, bruhanje, napihnjenost, driska,
  • v najhujših primerih anafilaktični šok (odpoved krvnega obtoka).

Pri že poznanih takojšnih alergijah, se priporoča, da imamo s seboj vedno set pripomočkov za nujne primere (pršilo za razširjanje bronhijev, antihistaminik, kortizonske preparate, itd.).

Simptomi pri zapozneli alergiji na hrano:
  • napihnjenost, zaprtje, driska,
  • sluzenje v grlu, nosu, sinusih, črevesju,
  • kožni ekcemi, dermatitis,
  • debelost,
  • dovzetnost za okužbe,
  • glavoboli, migrene,
  • kronična utrujenost, motnje koncentracije.

Anafilaktični šok se pri zapozneli alergijski reakciji ne pojavi.

Navzkrižne alergije

Določene rastlinske in živalske vrste so zgrajene iz podobnih beljakovinskih ali drugih strukturnih enot. Če obstaja podobnost v točno tistem delu molekule, kamor se vežejo specifična protitelesa proti alergenu IgE, pride do t.i. navzkrižne (sekundarne) alergije. Telo torej prepozna podobnost med dvema alergenoma in se nanju odzove. Pri otrocih se navadno pojavljajo primarne alergije, pri odraslih pa gre v 60% primerov za navzkrižno alergijo.

Podobnost alergenov, ki povzroča nastanek navzkrižne alergije, obstaja npr. med:

  • cvetnim prahom breze in lešniki/jabolki/peteršiljem/zeleno/breskvami/češnjami;
  • cvetnim prahom trav in žiti/stročnicami/arašidi/paradižniki;
  • lobodo in bananami/breskvami/melonami;
  • pršicami (plesnimi) in lupinarji/mehkužci/morskimi ribami;
  • lateksom in fikusi/kostanji/lešniki/grenivkami/kivijem/bananami/pasijonko/ananasom;
  • mačjo dlako in svinjskim mesom;
  • perutninskim perjem in jajci;
  • pelinom in zeleno/arašidi/poprom/začimbami/kamilico;
  • kravjim mlekom in govedino.

Psevdoalergija

O psevdoalergiji govorimo v primeru, ko se telo na živilo odzove s tipičnimi simptomi alergije (težave z dihanjem, koprivnica, kašelj …), vendar vzrok zanje ne leži v odzivu imunskega sistema. Takšno reakcijo povzročajo živila, ki vsebujejo veliko histamina, dodatki živilom (konzervansi, sredstva za uravnavanje kislosti …) ter določena zdravila (opiati, aspirin, kontrastna sredstva). Ker pri psevdoalergiji ne nastajajo protitelesa, jo je mogoče diagnosticirati le z opazovanjem reakcij.

Živila, ki vsebujejo veliko histamina so: kakav (čokolada), svinjsko meso, vse fermentirane jedi (kislo zelje in repa), rdeče vino, siri (čim starejši so, tem bolj so škodljivi), prekajene ribe in meso, paradižniki, morski sadeži (lignji, školjke, rakci). Problematični so tudi jagode, kivi in ananas, saj preprečujejo prebavljanje histamina.

Najpogostejši alergeni med živili

Spodaj našteta živila so odgovorna za kar 90% vseh primerov alergijskih odzivov, zato morajo biti od leta 2014 jasno označena na deklaracijah živil. Problematična seveda niso živila sama po sebi, temveč snovi, ki jih vsebujejo. Poleg žvepla in sulfitov so to predvsem beljakovinske spojine. Nekatere alergene je mogoče uničiti s kuhanjem, drugi pa so na segrevanje odporni.

1. Jajca

Alergijo na jajca ima približno 2,5% ljudi. Skupaj z alergijo na kravje mleko je najpogostejša alergija v otroštvu. Največ težav povzročajo surova jajca. Do najstniških let alergija na jajca pogosto izzveni. Največ alergenov se nahaja v beljaku (ovomucoid, ovalbumin, ovotransferin in lizocim).

2. Mleko in mlečni izdelki

Alergija na mleko je zelo pogosta pri otrocih. Mnogokrat se pojavi pri otrocih, ki so bili hranjeni s hipoalergeno formulo za dojenčke. Otroci z alergijo se morajo izogibati tudi vsem mlečnim izdelkom (pudingom, sirom, skutam, smetani, jogurtom, itd.) in izdelkom, ki vsebujejo mleko v »skritih dodatkih«, kot so kazein, sirotka, mleko v prahu (npr. različni piškoti, čokolade, mesni izdelki, polivke, pekovski izdelki, itd.).

Ljudje, ki so alergični samo na surovo mleko, kuhanega pa dobro prenašajo, lahko običajno uživajo tudi izdelke iz ovčjega in kozjega mleka. Nekateri alergiki kljub temu dobro prenašajo smetano in maslo, saj je delež beljakovin v njima relativno majhen. Alergiki, ki v celoti slabo prenašajo vse mlečne izdelke, lahko posegajo po rastlinskih alternativah (ovseno, riževo, lešnikovo, mandljevo »mleko« …).

3. Arašidi

Alergija na arašide je prav tako pogostejša pri otrocih kot pri odraslih. Za razliko od alergije na jajca in mleko pa ta le redko izzveni pozneje v življenju. Praženi arašidi povzročajo več težav kot surovi.

4. Ribe

Alergija je pogostejša v predelih, kjer prehrana sestoji iz velikega deleža rib.

5. Lupinarji

Tako pri alergiji na ribe kot tudi pri alergiji na lupinarje (rakovice, kozice, jastoge …) se simptome pogosto zamenjuje s simptomi zastrupitve s hrano. Dvome je mogoče odpraviti s kožnim vbodnim testiranjem.

6. Mehkužci

Gre za relativno redko alergijo na mehkužce, kot so lignji, polži, hobotnice in dagnje (klapavice). Alergija na mehkužce se pogosto pojavi pri ljudeh, ki so alergični na pršice in plesni (navzkrižna alergija).

7. Pšenica

Pšenica in nekatera druga žita predstavljajo v številnih državah glavnino zaužitih kalorij. Težave povzroča predvsem lepljiva beljakovina gluten, včasih pa tudi ostanki pesticidov, ki se uporabljajo pri kmetijski pridelavi. Če se alergija pojavi v otroštvu, navadno izzveni do vstopa v šolo. V kolikor se pojavi v odrasli dobi, je prisotna vse življenje. Takojšnjo ali zapoznelo alergijsko reakcijo sprožijo vdihavanje, kožni stik in seveda zaužitje.

8. Volčji bob

Uživanje volčjega boba je v navadi predvsem v mediteranskih državah. Gre za bogat vir prehranskih vlaknin in beljakovin, ki se dodaja različnim piškotom, prigrizkom in kruhu. Prehranska industrija za uporablja kot zgoščevalno sredstvo in stabilizator, pa tudi kot nadomestek jajc in mlečnih izdelkov. Pogoste so navzkrižne alergije z arašidi.

9. Oreščki

K oreščkom prištevamo mandlje, orehe, brazilske orehe, indijske oreščke, lešnike, pistacije, pekan orehe in oreščke makadamije. Alergija na surove in pražene oreščke je pogosta tako pri otrocih kot odraslih, povzroča pa jo kar 32 različnih alergenov. V oreških so velikokrat tudi plesni – lahko pride do navkrižne oz. psevdo alergije.

10. Žveplov dioksid in sulfite

Žveplov dioksid in sulfiti se uporabljajo v prehranski industriji kot antioksidanti in konzervansi (pod oznako E220 do E228) v omakah, suhem sadju, marmeladah, pekovskih izdelkih, pa tudi sadnih sokovih, vinu, pivu in brezalkoholnih pijačah. Na embalaži morajo biti označeni, če njihova vsebnost presega 10 mg/kg oziroma 10 ml/l.

11. Zelena

Zelena je zelo pogost alergen pri odraslih. Uživamo jo v juhah, solatah, omakah, sirih, kot začimbo in celo kot dodatek likerjem. Velik del alergenih snovi se pri kuhanju uniči. Alergijo pogosto spremlja nočni kašelj, saj alergeni v zeleni povečujejo izločanje sluzi, ta pa draži dihala.

12. Križnice

Alergija na križnice je pogosta. V to skupino rastlin spadajo rukola, redkev, koleraba, zelje, ohrovt, cvetača, kitajsko zelje, brokoli, repa, kreša, hren, gorčica in regrat. Med najbolj alergenimi živili iz te skupine sta gorčica in hren, ki lahko povzročita močne alergijske odzive (otekanje v ustni votlini, koprivnica…).

13. Sezam

V sezamovih semenih se nahaja sedem alergenov, v sezamovem olju pa trije. Toleranca na sezam se razvije le v petini primerov, kar pomeni, da se bo alergija najverjetneje pojavljala vse življenje.

14. Soja

V soji je bilo do sedaj odkritih 14 alergenih snovi, nekatere izmed njih so občutljive na vročino (za uničenje je potrebno dolgotrajno segrevanje), zato nekateri alergiki lahko uživajo pražena sojina semena in sojino omako. Pri otrocih je alergija pogostejša kot pri odraslih.

Vzroki za pojav prehranskih alergij

Vzrok za nastanek prehranskih alergij še ni povsem pojasnjen. Znanstveniki predvidevajo, da ne obstaja en sam razlog, temveč je odziv imunskega sistema pogojen z več dejavniki. Jasno je, da je pojav alergije posledica zmotne reakcije imunskega sistema, vendar se ob tem poraja vprašanje, zakaj imunski sistem naredi takšno napako.

Določeno vlogo pri tem igrajo geni. Otroci alergikov so navadno bolj nagnjeni k alergijam. Vendar je genetika samo eden izmed dejavnikov.

Drugi pomembni dejavniki z vidika celotne naravne medicine so še:

– sodoben, od narave odtujen življenjski slog,

– nepravilna prehrana,

– jemanje zdravil,

– pomanjkanje gibanja,

– pretiravanje s higieno in razkuževanjem,

– pomanjkanje hranilnih snovi in

– preveč stresa,

ki povzročijo motnje v prebavi, delovanju črevesne sluznice in sestavi črevesne mikroflore. Kot je znano, se večina imunskega sistema nahaja v črevesju, zato ob pojavu alergij velja pomisliti na kuro za ponovno vzpostavitev črevesnega ravnovesja.

Vrednost pH želodčne kisline kot vzrok za pojav alergije

V Avstriji izvedena študija se je namesto na črevesje osredotočila na želodec. In vitro (v nadzorovanem okolju) so dokazali, da se alergeni v določenih živilih ob previsoki pH-vrednosti v želodcu ali ob pomanjkanju želodčne kisline ne prebavijo. Otroci, ki imajo relativno malo želodčne kisline, so pogosteje podvrženi alergijam kot odrasli. Verjetnost za pojav alergije zvišujejo tudi zdravila za zmanjševanje izločanja želodčne kisline (t.i. zaviralci protonske črpalke).

Diagnosticiranje prehranskih alergij

Pri diagnosticiranju alergij sta samoopazovanje in eliminacijska (izločitvena) dieta ključnega pomena. Z rednim spremljanjem odzivov telesa kaj hitro ugotovimo, katero živilo nam povzroča alergijo ali preobčutljivost. Nekoliko težje je pri zapoznelih alergijskih reakcijah, ki otežujejo odkrivanje alergena. Na srečo pa obstajajo trije različni testi, ki nam dajejo jasno sliko o dogajanju v telesu. Opravimo jih pri zdravniku.

1. Kožni vbodni testi

So najpogostejši način testiranja alergij. Pri testiranju se uporabljajo industrijsko pripravljene raztopine alergenov, včasih pa tudi naravne snovi. Alergen se z drobnim vbodov vnese v zgornjo plast kože podlahti. Postopek ni boleč in omogoča test približno 20 alergenov. V kolikor se po 15 – 20 minutah na mestu vboda pojavita rdečina in srbenje, je to znak sensibilizacije na posamezen alergen. Pozitivni kožni test še ne pomeni nujno, da gre za alergijo. Reakcija izgine po približno eni uri. 1 teden pred testiranjem ne smemo jemati zdravil proti alergijam, prav tako mora biti koža podlahti zdrava, saj so sicer testi nezanesljivi.

2. Laboratorijsko testiranje krvi

V krvi se preveri prisotnost protiteles IgE in proti katerim alergenom so usmerjeni. Krvni test ne omogoča ločevanja med sensibilizacijo ali že obstoječo alergijo, omogoča pa testiranje na zelo širok spekter alergenov. Komercialni testi protiteles IgG, ki naj bi potrjevali obstoj preobčutljivosti na določeno živilo, so bolj marketinški prijem kot diagnostično sredstvo. Prisotnost teles IgG namreč samo nakazuje, da smo bili v bližnji preteklosti v stiku z živilom.

3. Provokacijski test

Provokacijski oralni testi so za zdaj edini način za nedvoumno dokazovanje prehranske alergije. Ker so odzivi na določena živila lahko zelo intenzivni, se tovrstni testi izvajajo samo v specializiranih bolnišnicah pod stalnim zdravniškim nadzorom. Količina alergena se postopoma zvišuje do morebitnega pojava reakcije. Testiranje je dvojno slepo, kar pomeni, da niti testiranec niti zdravnik ne vesta, ali posamezni vzorec vsebuje alergen ali ne. Na ta način smo lahko povsem prepričani o pravilnosti odziva.

4. Bioresonanca

Za nekatere sporna, za druge edina uporabna metoda za odkrivanje alergij. Veliko je odvisno od terapevta, ali bo testiranje pravilno, zato bodite izbirčni, samo 10% terapevtov ve, kaj počne. Dober terapevt bo določil t. i. primarne, glavne alergije, poiskal vzroke za nastanek alergij (npr. črevesna flora, težke kovine, cepljenja …) in se pravilno, celostno lotil zdravljenja.

Obravnava prehranskih alergij v uradni medicini

Uradna medicina se relativno malo ukvarja z vzrokom za pojav alergije, temveč povečini zgolj odsvetuje izogibanje problematičnim živilom. V specializiranih bolnišnicah je mogoče opraviti imunoterapijo, ki prinaša dobre rezultate pri alergiji na arašide. Alergikom pomaga vsaj do te mere, da jim težav ne povzročajo že samo sledi arašidov v živilih. Imunoterapija je dobro uveljavljena pri odpravljanju oz. omiljanju alergij na cvetni prah, pršice in strup insektov, pri prehranskih alergijah pa bo potrebno opraviti še kar nekaj raziskav.

Obravnava prehranskih alergij v celostni medicini

Tudi pri celostni medicini je izogibanje znanemu alergenu (med zdravljenjem) ključnega pomena. Ob tem pa celostna medicina predlaga še mnogo drugih, prav tako pomembnih ukrepov, ki podpirajo imunski sistem in zvišujejo toleranco telesa.

1. Zdrava prehrana

Prehranjujmo se bazično. Bazična prehrana razstruplja telo, razbremenjuje črevesje in deluje protivnetno. Naj bo raznolika, saj s tem poskrbimo za vnos različnih hranilnih snovi – od vitaminov, mineralov pa do sekundarnih rastlinskih snovi.

V spodnji razpredelnici so navedene povprečne vrednosti za osnovna živila, ki povedo, koliko je živilo bazično (plus predznak) in koliko kislo (minus predznak). Vse vrednosti se nanašajo na kakovostna sveža živila in ne na živila iz rastlinjakov, konzerv ali zamrzovalnikov.

Razpredelnica – bazičnost živil

2. Zdravje ustne votline

Amalgamske zalivke, mrtvi zobje in nepravilna postavitev zob so težave, ki kronično obremenjujejo celoten organizem.

3. Razstrupljanje

S postenjem, pitjem zadostne količine vode in zelišči podpiramo naravno razstrupljanje telesa, ki je ključnega pomeni pri spopadanju z alergijami. Pomaga tudi gibanje na svežem zraku ter savnanje, pri katerih nezaželene snovi izločamo skozi kožo.

4. Nadzor nad stresom

Stres slabi imunski sistem in ga v določenih primerih pretirano vzdraži, kar je lahko povod za alergijski odziv. Izogibajmo se stresu ali pa se naučimo, kako ga obvladujemo in kako se po stresnih trenutkih lahko sprostimo.

5. Adaptogeni

Uživanje adaptogenih rastlin, kot sta npr. rožni koren in ašvaganda, podpira naravno odpornost telesa proti stresu.

6. Probiotiki in črevesna flora

Otroci, rojeni s carskim rezom, so navadno bolj nagnjeni k alergijam, saj ob porodu niso deležni »začetnega paketa bakterij«, iz katerega bi se pričela razvijati njihova črevesna flora. Podobno velja za dojenčke, ki namesto materinega mleka uživajo mlečne formule. Pozneje v življenju črevesno floro rušijo antibiotiki, antibakterijska sredstva (npr. v milih in zobnih pastah), alkohol, sladkor in splošna nepravilna prehrana.

Dokazano je, da imajo alergiki omejeno raznolikost bakterijskih sevov v črevesju. Sestava črevesne flore tudi pogojuje individualno reakcijo na določene alergene, kot sta npr. laktoza in fruktoza. Ključnega pomena za raznolikost bakterijskih sevov v črevesu je prehrana, ki mora vsebovati vitamine, minerale, balastne snovi, sekundarne snovi in druga hranila.

V pomoč pa nam bodo tudi probiotiki, ki ponovno vzpostavljajo ravnovesje v črevesju. Uživamo jih lahko v naravnih fermentiranih živilih (kislo zelje, kefir…), lahko pa tudi v obliki prehranskih dopolnil, kjer je raznolikost in številčnost vsebovanih mikroorganizmov večja.

7. Preskrba z vitaminom D, omega-3 maščobnimi kislinami in kurkuminom

Pomanjkanje vitamina D in alergije so neposredno povezani. Pomanjkanje sončne svetlobe in z njim povezan primanjkljaj vitamina D poveča verjetnost za pojav alergije na jajca za 3-krat, alergije na arašide pa za kar 11-krat. Nerojeni otroci so odvisni od materinih zalog vitamina D, pri dojenčkih pa za zadostno količino zadostuje že krajše izpostavljanje soncu (30 minut na teden, saj je njihova koža še zelo občutljiva).

Omega-3 maščobne kisline iz morskih alg in rib zavirajo vnetja v telesu in delujejo antioksidativno. Prav zato so učinkovite tudi pri blaženju alergij.

Še en dobro poznan antioksidant je kurkumin, ki zavira izločanje histamina. Na ta način bistveno zmanjšuje alergijski odziv. Njegov pozitiven vpliv na imunski sistem ne blaži samo prehranskih alergij, temveč tudi druga kronična (avtoimunska) obolenja, kot sta astma in dermatitis.

Zakaj je alergij čedalje več?

Pojavnost alergij v industrijskih državah je v zadnjih 30 letih močno porasla. Točni razlogi niso znani, omenja pa se več možnih vzrokov – od sodobnega življenjskega stila in prehranjevanja, ki sta oddaljena od narave, pa vse do pomanjkanja vitamina D in prepozne izpostavljenosti alergenom v otroštvu (pretirana skrb staršev za higieno, življenje v skoraj sterilnem okolju).

Čeprav se je dolgo časa priporočalo, da se otrokom ponudi alergena živila čim kasneje v otroštvu, pa mnogi strokovnjaki sedaj menijo, da je takšno mišljenje napačno, saj pripomore k nastanku alergij. Seveda ponudimo otroku alergena živila v naravni, čim manj predelani obliki. Če jih otrok ne mara, ga ne silimo.

Zmanjšajmo verjetnost za pojav alergij

  • Izogibajmo se kajenju in tobaku v nosečnosti, ne kadimo pred otrokom – pasivno kajenje spodbuja pojav alergij.
  • Če je le mogoče, dojite otroka prve štiri mesece, saj se na ta način razvija njegova črevesna flora.
  • V 5 ali 6. mesecu otrokovega življenja pričnite uvajati različne priloge in prikuhe. Ne silite ga k uživanju, če mu jed ne prija.
  • Med nosečnostjo uživajte veliko balastnih snovi – če je le mogoče iz sadje in zelenjave, ne iz žit.
  • Uživajmo probiotike. Za otroke so na voljo prehranska dopolnila s probiotiki, prilagojena otroški črevesni flori.
  • Preprečujmo otroško debelost.
  • Carski rez se naj opravlja v nujnih primerih, saj ima v primerjavi z naravnim porodom kar nekaj slabosti.
  • Tudi po antibiotikih posegamo le, ko so iz zdravstvenega vidika nujno potrebni.

ŠE VEČ KORISTNIH NASVETOV

Nazaj na seznam člankov
  • Črevesna sluznica vpliva na kronične bolezni
    Bolezni / 05. 08. 2020

    Če vzroku za nastanek kroničnih bolezni sledimo do samega izvora zdravstvenega problema, bomo slej ko prej prišli do težav s črevesno sluznic in floro. Te so v številnih primerih pomemben, če ne že ključen dejavnik za pojav prenekaterih kroničnih bolezni. S celostnim zdravljenjem črevesno sluznico obnovimo in ji omogočimo, da ponovno opravlja svoje naloge.

    PREBERITE VEČ
  • Probiotična živila
    Prehrana / 31. 05. 2019

    Probiotična živila so bogata z bakterijami, ki ne koristijo zgolj zdravju črevesnega trakta, temveč celotnega organizma. Črevesne bakterije so dobro odporne na želodčno kislino, zato brez večjih težav dosežejo prebavila in od tam uravnavajo delovanje različnih telesnih sistemov (npr. imunskega sistema).

    PREBERITE VEČ

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.