Vitamin D – posledice pomanjkanja

Dolgo je veljalo, da se aktivna oblika vitamina D tvori samo v jetrih, ledvicah in koži, pod vplivom UV žarkov. Ameriški znanstvenik prof. Mihael F. Holick pa je dokazal, da lahko v vsaki celici telesa nastane aktiven vitamin D.

Profesor Holick je mnenja, da aktiven vitamin D ne preprečuje samo prehladov, gripe, osteoporoze in rahitisa, ampak tudi raka prostate, dojk in črevesja. To potrjujejo številne študije; nastanek kar 15 vrst raka lahko povežemo s pomanjkanjem vitamina D. Količina vitamina D, ki so ga v študijah dobivali sodelujoči, se je gibala od 400 do 1100 IE (mednarodnih enot) na dan. Smrtnost se je zmanjšala za 15%.

Danski znanstveniki so ugotovili, da se za 81% zmanjša smrtnost pri srčnem infarktu, če ima telo na razpolago dovolj vitamina D.

Ali je stanje res tako slabo?

Ocene, koliko odstotkom prebivalcev primanjkuje vitamina D, so zelo različne. V Švici ima 50 % ljudi premalo vitamina D. V Nemčiji 57% žensk in 58% moških. Pri osebah nad 65 let je odstotek še višji: 75%. Podatki za ZDA so naslednji: 40% celotne populacije, 76% nosečnic, 81% novorojencev, ki so jih rodile te mamice, 42% Afroameričank, do 80% starostnikov v domovih za ostarele.

Kako sploh pride do pomanjkanja vitamina D?

Zakaj sploh pride do pomanjkanja vitamina D? Eden od vzrokov je ta, da smo premalo na soncu. Mediji in dermatologi že leta opozarjajo na nevarnost sončnih žarkov, da se moramo pred njimi zaščititi, ker povzročajo kožnega raka. Zanimivo pa je to, da se kožni rak praviloma pojavi na mestih, kjer nosimo kopalke ali so minimalno izpostavljena sončnim žarkom. Na primer pri kmetih, kožni rak ne nastane na rokah ali vratu, temveč na mestih pod majico, ki jo redko slečejo.

Torej nastanek raka ni odvisen samo od močnih sončnih žarkov, ampak od drugih dejavnikov, kot so: premalo antioksidantov, pomanjkanje vitaminov in mineralov, nepravilna sestava črevesne flore, šibek imunski sistem.

Kdo vse je ogrožen?

Nastanek vitamina D preprečujejo tudi kreme za sončenje. Dovolj je že tista z zaščitnim faktorjem 8. Dobra novica je, da lahko poleti nastali vitamin D telo shrani za zimske mesece. Vendar se moramo sončiti najmanj 30 minut dnevno in to brez zaščitnega faktorja.

Pomembno: po sončenju se najmanj eno uro (bolje 4 do 6) ne tuširamo, da se lahko provitamin D iz zunanjih plasti kože vsrka v spodnje plasti in usmeri v kri. Še posebej škodljivo je tuširanje z milom, saj se lahko novo nastali provitamin D spere in ga odplaknemo v kanalizacijo.

Višek vitamina D se shrani v maščobnem tkivu. Zanimivo je, da vitamin D pri predebelih osebah ne more preiti v kri. Zato je povišana telesna teža prvi kriterij za sum, da nam primanjkuje vitamina D.

Naslednja skupina, ki je nagnjena k pomanjkanju, so ljudje s temnejšo kožo. Ti morajo ostati na soncu dlje in sicer dve uri.

Še to: večerno sonce ne zadošča, ni dovolj močno, da bi se tvorile zadostne količine vitamina D. Tudi šipe preprečujejo vstop UV žarkov, zato sedenje v avtu ali zimskem vrtu ne zadostuje.

Če smo od aprila do oktobra dovolj na prostem in vsaj 30 minut dnevno izpostavljeni sončnim žarkom, bo z našo preskrbo vitamina D vse v redu tudi v zimskih mesecih. Ni naključje, da je največ prehladov in grip ravno na koncu zime, februarja in marca, ko so zaloge vitamina D že prazne.

Samo v deželah, ki ležijo južneje od 41. vzporednika ali v visokogorju je pozimi dovolj UV žarkov. Zato je zimski dopust v Sredozemlju ali v gorah zelo dobra ideja.

Ali dobimo dovolj vitamina D samo s hrano?

Lahko, če ste pripravljeni dnevno popiti 22 litrov mleka ali 2 litra soka, ki je bogat z vitaminom D. Zadostuje tudi 2 kg sardin, 2 kg sira, 700 g jajc ali 500 g teletine.

Spadate v ogroženo skupino?

Najbolj zanesljiv način za določanje vitamina D je krvni test. Cena za testiranje je v enem od ljubljanskih zasebnih laboratorijev 25 evrov. Kot optimalne vrednosti veljajo tiste okrog 20 mikrogramov (800 IE). Dejansko pa znašajo minimalne vrednosti v krvi vsaj 40 mikrogramov, idealne okoli 50 mikrogramov (2000 IE). Pri vrednostih pod 20 mikrogramov bi že morali govoriti o resnem pomanjkanju.

Če imate eno od teh zdravstvenih težav, ste še posebej ogroženi, kar se tiče pomanjkanja vitamina D:

1. Gripa, prehladi in vnetja dihalnih poti
2. Oslabelost mišic
3. Luskavica
4. Kronično vnetje ledvic
5. Diabetes
6. Astma
7. Parodontoza
8. Bolezni srca in ožilja
9. Shizofrenija in depresija
10. Rak

Preventiva je najboljša!

Poleg prehrane, pravilnega sončenja (tako glede količine UV žarkov, kot letnih časov in nege kože po sončenju) se lahko z vitaminom D oskrbimo s pomočjo prehranskih dopolnil. Veliko terapevtov in zdravnikov je prepričanih, da naj bi bila tedenska doza vitamina D iz prehranskih dopolnil 40.000 IE (5.700 IE na dan), čeprav so uradna priporočila dosti nižja (800 IE).

Na tržišču je kar nekaj ponudbe, vendar s prenizkimi dozami. Zato skrbno pretehtajte, kaj boste dobili za svoj denar. Pomembno je, da jemljemo vitamin D v aktivni obliki D3; višje doze pa bomo lažje jemali, če bo pripravek v obliki tekočine in ne kapsul.