Prebavne težave na potovanjih

Bolezni | 24. 05. 2018

Potovanja v daljne kraje so izjemna doživetja, ki pa jih marsikdaj pokvarijo neprijetne prebavne težave. Med najpogostejšimi nadlogami je potovalna driska, ki je posledica zastrupitve s hrano ali vodo. Velikokrat jo spremljajo visoka vročina, črvičenje v želodcu, krči, bruhanje, napihnjenost, vetrovi, pomanjkanje teka in dehidracija. Na srečo se lahko črevesnim težavam izognemo s primerno pripravo na potovanje.

Tveganje za prebavne težave je povezano s stopnjo higiene

Najprej velja omeniti, da se s hrano lahko zastrupimo povsod – urejen videz hotela še ni zagotovilo za ustrezno čistočo v kuhinji. Je pa tveganje za zastrupitve s hrano ali blažje prebavne težave zagotovo večje v krajih z nizkim higienskim standardom, slabimi sanitarnimi razmerami, pomanjkljivim nadzorom nad pripravo hrane in slabo infrastrukturo. Med tovrstna območja prištevamo države Latinske Amerike, Srednjega vzhoda, Afrike in Azije. Pred potovanji v dežele s slabimi higienskimi razmerami se priporoča cepljenje proti tifusu in hepatitisu A.

Verjetnost za okužbo s hrano je najmanjša v Severni Ameriki, severni Evropi, Novi Zelandiji in Avstraliji. Do kontaminacije hrane pride med njeno pridelavo, pripravo ali med shranjevanjem živila (bližina drugih živil, previsoka temperatura, predolgo shranjevanje, itd.). Vzroke za onesnaženost hrane gre iskati v gnojenju s človeškim gnojem, do okužb pa pride tudi zaradi neumitih rok prodajalcev hrane na tržnicah, stika z žuželkami in mrčesom (še posebej v vročih krajih) in zaradi nečistih delovnih površin. Živila se ob neprimernem ravnanju okužijo z virusi (npr. rotavirusi), bakterijami (Escherichia Coli, Shigella sp., Campylobakter jejuni, Aeromonas sp., Salmonella sp., Vibrio cholerae), in paraziti (Giardia lambilia, Entmoeba hystolitica).

Kako dovzeten je nekdo za okužbe s hrano ali vodo je odvisno predvsem od posameznikove starosti, splošnega zdravja in počutja, imunskega sistema, prehrambnih navad pa tudi od letnega časa in načina potovanja. Običajno ni težko ugotoviti, s čim smo se zastrupili, saj se simptomi okužbe pojavijo že v nekaj urah ali najkasneje v nekaj dneh po zaužitju. Najpogosteje nas mučijo bolečine v trebuhu, bruhanje, driska, izguba apetita, utrujenost, splošno slabo počutje, povišana temperatura in krči v želodcu. Ti simptomi so na potovanjih še toliko bolj neprijetni, saj se moramo običajno veliko premikati, ne spimo v lastni postelji, poleg tega pa smo izmučeni zaradi vožnje in časovnih razlik. Težave se najpogosteje pojavijo pri otrocih, nosečnicah in ljudeh s šibkim imunskim sistemom oz. kroničnimi boleznimi.

Preventiva je boljša kot kurativa

Katera hrana je najbolj problematična?

V krajih oz. državah, kjer podvomite v higieno pri pripravi živil, se izogibajte uživanju surovega mesa in perutnine, solat, surove zelenjave, mlečnih izdelkov, mehkih sirov, nepasteriziranih sokov in mleka, paštet in mesnih namazov, jedi iz jajc, rib in morskih sadežev. Prav tako ne pijte vode iz pipe, če niste prepričani o njeni neoporečnosti.

Katero hrano je varno uživati?

Uživajte hrano, ki je bila segreta vsaj na 65°C. Varna je tudi suha hrana (prepečenec, kruh, krekerji, piškoti). V kisu ali slanici vložena hrana načeloma ni oporečna, prav tako smemo uživati marmelade. Pri sadju in zelenjavi izbirajmo tisto, ki se jo pred zaužitjem olupi (banane, kivi, ananas, pomaranče …). Pijemo ustekleničeno vodo. Če je voda iz pipe zelo onesnažena, za čiščenje rok pred jedjo uporabimo vlažilne (alkoholne) robčke. Uporabljamo lahko tudi prekuhano vodo, ki je nekaj časa vrela. Zobe si umivamo s prevreto ali ustekleničeno vodo.

Zdravljenje prebavnih težav

Če kljub pazljivi izbiri hrane na potovanju zbolimo, je dobro imeti s seboj različne izdelke za blaženje težav. Najbolje se obnese jemanje probiotikov in prebiotikov že nekaj tednov pred potovanjem. Zdrava črevesna flora se bo lažje spopadala s škodljivimi bakterijami, virusi in paraziti.

Pomagajo nam tudi grenčice. Spodbujajo namreč encime, ki so potrebni za redno in normalno prebavo. Če jih zaužijemo pred obrokom, bodo olajšale prebavljanje težke in mastne hrane. Ugodno vplivajo tudi na delovanje jeter. Grenčice niso primerne za dolgotrajno jemanje ali otroke, mlajše od 12 let. V spletni trgovini Avita vam je na voljo visokokakovostna grenčica Bitterstern, v kateri se skriva kar 17 različnih zdravilnih rastlin.

Pri pojavu driske nam vedno grozi možnost dehidracije, še posebej, če smo na potovanju v vročih krajih (kjer vodo še dodatno izgubljamo s potenjem). Takrat nam je v veliko pomoč rehidratacijska sol. Vsebuje glukozo in elektrolite (soli). Raztopimo jo v ustekleničeni oz. drugi čisti vodi. S pitjem vodne raztopine nadomeščamo izgubljene elektrolite, glukozo in tekočino.

V primeru zastrupitve s hrano nam bo pomagalo medicinsko (aktivno) oglje. Deluje tako, da se ne absorbira iz prebavil, temveč nase veže strupe in pline in jim pomaga pri izločanju iz telesa. Na ta način blaži napenjanje, bolečine v trebuhu in odstranjuje viruse oz. bakterije, ki povzročajo drisko.

Še ena potovalna težava – zaprtje

Na potovanju pa nas včasih preseneti tudi popolnoma nasprotna težava: zaprtje. Do njega pride predvsem zato, ker smo navajeni domačega stranišča, miru, ritma življenja in določene čistoče, nekoliko pa na zaprtje vpliva tudi spremenjena prehrana. O zaprtju govorimo, ko oseba iztreblja manj pogosto kot običajno (normalna frekvenca za nekatere je nekajkrat na dan, za druge pa nekajkrat na teden). Pomagamo si lahko z odvajali, kot so glicerinske svečke, celuloza in otrobi, magnezijev sulfat, laktuloza (portalak), ricinusovo olje in tekoči parafin.

Če se bomo na potovanje ustrezno pripravili in bili pri izboru prehrane na potovanju nekoliko bolj previdni kot sicer, potem se lahko mirno prepustimo kulinaričnim užitkom in svojevrstnim okusom lokalnih specialitet. Včasih le ta na način spoznamo vso razsežnost in neponovljivost tujih krajev, ki smo jih obiskali.

ŠE VEČ KORISTNIH NASVETOV

Nazaj na seznam člankov
  • Kako kožo pripravimo na sončenje
    Znanje / 07. 12. 2017

    Sončenje ni pomembno le zaradi privlačnega videza. Z njegovo pomočjo si bomo zagotovili dovolj vitamina D, ki je nujen za zdravje kosti. Brez vitamina D telo ne more izkoristiti kalcija. Vitamin D nas ščiti tudi pred prehladom in gripo in preprečuje prekomeren razvoj rakavih celic v dojkah, črevesju in prostati.

    PREBERITE VEČ
  • Kaj jesti poleti, da bomo zdravi jeseni
    Prehrana / 25. 11. 2017

    Končno smo na dopustu, stres iz službe je pozabljen in zdi se, da prav nič ne more zmotiti počitniške idile. A ravno v poletnih mesecih in na potovanjih se rado zgodi, da nam je slabo, bruhamo, dobimo drisko, vrtoglavico in glavobol. Zakaj je tako?

    PREBERITE VEČ

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.