Kaj jesti poleti, da bomo zdravi jeseni

Prehrana | 25. 11. 2017

Končno smo na dopustu, stres iz službe je pozabljen in zdi se, da prav nič ne more zmotiti počitniške idile. A ravno v poletnih mesecih in na potovanjih se rado zgodi, da nam je slabo, bruhamo, dobimo drisko, vrtoglavico in glavobol. Zakaj je tako?

Morda smo se zastrupili z bakterijami, ki jih mora imunski sistem premagati, vendar so omenjeni simptomi velikokrat posledica uživanja neprimerno temperiranih živil. V tradicionalni kitajski medicini (TKM) razdelimo živila glede na njihovo termično delovanje in prav s tem sistemom lahko zelo nazorno razložimo, kaj in kako jesti v poletnih mesecih.

Takoj, ko postane vroče, radi sežemo po hladnih pijačah, na jedilniku se znajdejo zlasti sadje in surova zelenjava (tudi zaradi hujšanja), najraje pa bi živeli samo od sladoleda in dan preživeli v vodi. Mokre kopalke in lasje, pogosto prhanje in ležanje na zemlji so pravi izziv za energijo v ledvicah, ki odloča o tem, kako dolgo bomo živeli. V poletnih nočeh spimo manj in slabše, kar je še dodaten stres za telo. Vse to zelo izčrpa element zemlja v našem telesu, ki je preko organov vranica in želodec odgovoren za veliko pomembnih procesov.

TKM priporoča za poletne dni več kuhane kot surove hrane, več sadja in zelenjave ter malo mesa, vodo namesto piva in gaziranih pijač, na sobno temperaturo ohlajeno hrano in zvečer po kopanju zelenjavno juho (za dober seks skuhano z mesom) namesto hladnega piva ali sladoleda. Tako bomo poletje preživeli zdravi, po dopustu bomo spočiti, tudi s kakšnim kilogramom manj, vsi nam bodo zavidali napeto kožo in lesk v laseh zaradi boljšega seksualnega življenja.

Kaj je bolezen?

Po TKM je življenje sestavljeno iz energije in substance. Če je ena od komponent preveč ali premalo prisotna, zbolimo, če ena manjka, pa umremo. Smrt pomeni, da se energija in substanca ločita druga od druge. Energija (qi) ima yang značaj in predstavlja vse, kaj je svetlo, usmerjeno navzgor in navzven (luč, sonce, moško, aktivno, nematerialno, nevidno in nedotakljivo). Substanca ima yin značaj kot vse, kar je temno, senčno, usmerjeno navzven in navzdol (noč, luna, žensko, pasivno, materialno, vidno, dotakljivo). V tekstih o TKM substanco velikokrat imenujejo tudi sokovi ali kri.

Qi in substanca sta kot voda in ogenj, ki se lahko medsebojno nadzirata. To harmonično skupno delovanje skrbi v zdravem telesu za enakomerno temperaturo in dinamiko, ki nas ohranja zdrave. Neravnotežje med ognjem in vodo (qi in substanco) pomeni, da se v telesu dogajajo procesi, ki so preveč vroči ali hladni, preveč suhi ali mokri, prehitri ali prepočasni, zato zbolimo.

Yin in yang v telesu

Yang je v telesu navzoč preko vsek funkcij, ki telo ohranjajo pri življenju, kar vključuje tudi čustva, misli in duhovnost. Prva stopnja pomanjkanja yanga v telesu se imenuje pomanjkanje qi-ja; navzven se kaže z utrujenostjo in težavami s koncentracijo. Pomanjkanje qi-ja in toplote je druga stopnja in se imenuje pomanjkanje yanga. Poleg simptomov iz prve stopnje so prisotni še naslednji: občutljivost na mraz, drgetanje, hladne noge, telesna in duševna izčrpanost. Preveč yanga v telesu pa imenujemo obilje yanga, spremljajo pa ga simptomi kot je občutljivost na visoke temperature, rdeča barva na obrazu, izbruhi jeze in pretirane aktivnosti.

Yin v telesu predstavljajo telesni sokovi, kri, kosti, tkivo, mišice, možgani … – vse, kar je vidno. Če je motena tako imenovana korenina yina, pride lahko do pomanjkanja krvi, pomanjkanja yina ali do obilja yina. Pri obilju yina se v telesu nabira vlaga (voda): okončine otečejo in postanejo težke, bronhiji se zasluzijo, pojavi se celulit, debelost, lenoba in pobitost. Prva stopnja pomanjkanja yina se imenuje pomanjkanje krvi, ki seveda v TKM pomeni nekaj drugega kot v zahodni medicini. Zaradi zmanjšanja količine krvi in njene kakovosti se pojavijo simptomi kot je občutljivost oči na svetlobo, pogosti mišični krči, bledica obraza. Druga stopnja, pomanjkanje yina se odraža v pomanjkanjem telesnih tekočin. Takšni ljudje so nemirni in živčni, lasje in koža so suhi, ponoči se potijo, ne morejo spati in imajo vroče noge. Pomanjkanje yina je značilno za menopavzo, saj poskrbi za to, da se menstruacija ustavi.

Ljudje smo izpostavljeni stalnim notranjim in zunanjim nihanjem yina in yanga, kar se odraža tudi v energijskem stanju našega telesa. Če je določen organ kratek čas v fazi pomanjkanja ali obilja, ga energijsko podprejo drugi organi, da se znova vzpostavi ravnotežje. Če takšno stanje traja dalj časa, podpora drugih organov ne zadošča več in pojavijo se prvi patološki znaki obolelosti organa – mi jih opazimo kot različne simptome (bolečina, krči, napenjanje, krvavenje, bruhanje, srbenje). S pravilno izbrano hrano lahko pomagamo organom v energijski krizi, da si hitreje opomorejo, pa tudi, da do krize sploh ne pride. Ko pa že pride do bolezni, si ponavadi s hrano ne moremo več povrniti zdravja, ampak potrebuje telo dodatne impulze od zunaj (na primer čaje, kapljice, obkladke, energijske terapije).

Prehranjevanje po sistemu petih elementov je celosten sistem za harmonijo telesa, duha in duše, ki je v Aziji zelo razširjen. Z dihanjem dobimo v telo yang energijo, s hrano pa yin energijo (razmerje bi moralo biti 30:70 v korist hrane). Pri sestavi jedilnika poleg konstitucije (količina yina in yanga) upoštevamo zdravstveno stanje človeka, vrsto dela, ki ga opravlja (sedeče, fizično, stresno) in letni čas (klimatske razmere).

Živila in pet elementov

Živila v TKM razdelimo v pet skupin glede na okus, obliko, barvo in način rasti (v zemlji, nad zemljo). Razporeditev živila v element ni vedno preprosta. Beluši spadajo najprej v element zemlja, ker rastejo v zemlji, ampak glede na podolgovato obliko bi jih lahko uvrstili v element les. Bela barva jih uvršča v element kovina, rahlo grenak okus pa v element ogenj. Živila v razpredelnici naj torej služijo predvsem za orientacijo, lahko jih uvrstimo v drug element, če mislimo, da je to smiselno (na primer zaradi okusa ali barve).

Termično delovanje živil

Živila glede na termično delovanje razdelimo v pet skupin: vroča (zelo yang), topla (yang), nevtralna, osvežujoča (yin) in hladna (zelo yin). Živila, ki vsebujejo veliko vode, delujejo bolj hladno kot tista z malo vode. To pa pomeni, da ima gomolj zelene, ki je bil vzgojen z manj gnojil in je rasel počasneje, bolj kompakten gomolj in zato tudi manj vode, njegovo termično delovanje pa je manj hladno. Podobno je pri sadju: nezrelo in prehitro pobrano sadje deluje zelo hladno in je težje prebavljivo kot pa sadje, ki ga v polni zrelosti utrgamo z drevesa in ga takoj zaužijemo. To je tudi razlog, da ima tako veliko presnojedcev težave s pomanjkanjem yanga, ker ne uživajo dovolj kakovostnih živil (pozimi jih tudi zelo težko dobijo).

Naslednje pomembno merilo pri določanju termičnosti živil je njihov izvor. Čim močneje je rastlina izpostavljena soncu, tem bolj hladno je njeno delovanje. Pomaranča, ki je rasla v bližini ekvatorja ima večji yin delež kot pa pomaranča iz Španije, podobno je pri papriki s Primorske in Gorenjske. V toplih deželah je zaželjeno, da imajo živila visok delež yina in delujejo hladno oziroma osvežujoče, ker se na takšen način v telesu vzpostavi ravnotežje med vročim yangom in hladnim yinom. Zelo slabo za telo pa je, če ob hladnem vremenu uživamo hladna živila kot so citrusi, melone, banane in mlečni izdelki. Vranica in želodec se ohladita in oslabita; ker iz hrane ne moreta izvleči dovolj energije, pride do pomanjkanja qi-ja, ki hitro vodi do druge stopnje, do pomanjkanja yanga. To pa je stanje, ki ga želimo preprečiti, ko pozimi uživamo citruse.

Najboljše za telo je, da uživamo sezonska živila, ki rastejo v domačem okolju in so dovolj zrela živila, saj bo to najbolje za notranje energijsko ravnovesje telesa.

Kaj jesti poleti

Poletje se po kitajskem koledarju začne približno 6.5. in konča 8.8. Poleti naj bi uživali predvsem osvežujoča in hladna živila, ki jih kombiniramo z nevtralnimi živili. Razmerje med hladno delujočimi in nevtralnimi/toplimi živili naj bi bilo najmanj 40:60. Če nam ni zelo vroče, naj bo delež navtralnih/toplih živil še višji.

Glede na okus in letni čas delimo živila v TKM na kisla (pomlad), grenka (poletje), sladka (med letnimi časi), pekoča (jesen) in slana (zima). Poleti bi torej lahko dodatno izbirali živila glede na okus; dobro bi nam dela grenka z osvežujočim in hladnim delovanjem. Sem spadajo na primer artičoke, belgijski radič, zelene solate, olive, rdeči radič, rdeča pesa, grenivke, kutine – to so sicer sezonska živila, vendar je izbor vseeno malo preveč omejen.

Drugi način, kako določiti okus živil, ki nam dobro denejo, je preko podpornega elementa v kitajskem horoskopu. Če kitajskega horoskopa nimate, si izberite okus ( ali dva), ki ga najmanj marate, pa boste z veliko verjetnostjo zadeli vaš podporni element. Moje izkušnje iz prakse to potrjujejo, saj stranke skoraj brez izjeme negativno reagirajo na okus, ki ga “dobijo” preko podpornega elementa. To je čisto normalno, saj predstavlja podporni element tisto, česar nam v horoskopu manjka. Bodite pa seveda pošteni in se ne odločite za podporni element zemlja samo zato, da boste lahko še naprej jedli sladkarije …

TKM pravi, da iz osvežujočih živil nastane kri in sokovi. To pa je mogoče le tedaj, ko imata vranica in ledvice dovolj qi-ja. Pri pomanjkanju krvi in sokov je potrebno najprej pridobiti qi iz nevtralnih in toplih živil, hkrati pa vzpodbuditi nastajanje sokov z osvežujočimi živili. V razpredelnici lahko najdemo veliko prav dobrih kombinacij za obrok, ki nam bo dal več krvi in sokov. Meni se trenutno cedijo sline po zeleni solati s papriko, korenčkom, zeleno in fižolom, začinjeni z oljem, soljo in kisom, na vrhu pa ovčji sir. Mislim, da bi po takšnem okusnem obroku v mojem telesu nastalo veliko sokov, slina se mi nabira že zdaj!

Večina zelenjave in sadja deluje osvežujoče, zato naj bodo spomladi in poleti pogosteje na jedilniku, jeseni pa zmanjšamo njihovo količino, še posebej delež surovih živil. V knjigah o TKM lahko najdemo veliko svaril pred prevelikim uživanjem presne hrane, ker se pri njihovi presnovi porabi preveč energije in organi oslabijo. Zaradi tega ostane veliko hrane neprebavljene in vitalne snovi v tej presni hrani se izločijo, ne da bi jih telo lahko uporabilo. Po drugi strani pa je res, da je vitalna, živa hrana pri današnjem načinu prehranjevanja zelo pomembna. Nekih splošnih pravil ni, včasih je prenašamo več, včasih manj.

Najbolje se je zanesti na lasten občutek, na splošno pa velja, da je lahko v toplih mesecih presne hrane več kot pa v mrzlih. Posebej previdne morajo biti osebe, ki uživajo veliko južnega sadja, mlečnih izdelkov in denaturiranih hranil (to so toplotno ali kako drugače predelana živila, ki v sebi nimajo več vitalnih snovi), kot so sladkarije, šumeče pijače, hitra hrana, druga hrana polna barvil, konzervansov in drugih dodatkov. Previdni naj bodo tudi tisti, ki opravljajo sedeče delo in so v slabi kondiciji.

Hladno deluje južno sadje, veliko jagodičevja, jogurt, paradižniki, alge in mineralna voda, pa tudi drugo sadje in zelenjava, če je prehitro pobrano in vsebuje veliko vode (na primer jabolka, kumare, paprika). Tudi pri izbiri teh živil prisluhnimo telesu in ne pretiravamo z njimi. Posebno poglavje so hladne pijače, ki jih poleti zelo radi pijemo. Za telo so namreč pravi šok, saj jih mora najprej segreti na telesno temperaturo in nato predelati. Takšne pijače nas ne ohladijo, ampak naredijo bolne. V toplih deželah pijejo raje čaje (na primer zelenega, kamiličnega, melisinega, metinega ali sadnega), ki so zelo yin in telo ohladijo na prijazen način.

Kaj piti poleti?

Najprimernejša pijača za poletje je voda, segreta na sobno temperaturo, brez pesticidov, herbicidov, fungicidov, klora, težkih kovin in drugih “dodatkov”, ki se naberejo po cevi do pipe. Dobra voda ima tudi vsaj nekaj tisoč bovisov (to so enote s katerimi lahko izmerimo energijo vode) in s tem dobro strukturo, ki telesu koristi. Količina vode, ki naj bi jo popili, lahko določimo na več načinov. Najpreprostejša formula je en liter vode na 25 kg telesne teže, količino prilagajamo glede na telesno dejavnost (bolj se potimo, več vode) in na hrano, ki jo uživamo (manj vode, če uživamo veliko sadja in zelenjave). Vodi lahko dodamo sok limone ali limete, če nam je res vroče, ali pa ingver in cimet, če je za nas voda preveč yin.

Zapomniti pa si moramo naslednje: takrat, ko nam telo z žejo pove, da ima premalo vode, je že prepozno. Piti moramo preventivno, predno imamo suha usta, nas pečejo oči, je urin močno koncentriran, nam koncentracija peša in smo utrujeni.

Presenetljivo pa je, kako so nekateri še vedno prepričani, da se potimo zato, ker preveč pijemo. Na to, povsem napačno in zdravju škodljivo trditev, nimam nobenih nasprotnih argumentov, me pa vedno znova šokira.

Yangiziranje in yiniziranje živil

Kitajska veda o prehrani (del TKM) pozna veliko različnih načinov pripravljanja hrane, ki termično delovanje živil okrepijo ali oslabijo. Eno skupino takšnih metod imenujemo yangiziranje, kjer osvežujoča živila termično obdelamo in jih tako izravnamo, lahko pa pri toplih živilih z dodajanjem toplo delujočih začimb še poudarimo yang značaj.

Pri yiniziranju je obratno: s kuharskimi tehnikami in z uporabo hladno delujočih začimb dobijo jedi bolj yin značaj.

Yanginizirane kuharske metode so: peka na žaru, prekajevanje, pečenje, cvrenje, dolgo kuhanje v tekočini, uporaba toplih in vročih začimb (glej razpredelnico), kuhanje v alkoholu. Poleti pa so bolj primerne yinizirane kuharske tehnike kot je blanširanje, kratkotrajno kuhanje v malo vode, kuhanje s hladnimi dodatki kot je sadje, kalčki, alge, šampinjoni, kitajsko zeljem, cvetača, bučke in kumarice.

Po približno 8. avgustu se začne kitajska jesen, ki ji vlada element kovina. Na prehodu iz enega v drugi letni čas bo energija pod vplivom elementa zemlja (približno od konca julija do druge polovice avgusta). Ta čas med letnimi časi se imenuje dojo čas in je zelo primeren, da si okrepimo želodec in vranico, dva zelo pomembna organa za prebavljanje. Naš jedilnik se mora takrat samo malo spremeniti, jesti moramo živila z več vode (zemlja je trda, žejna) in zmanjšamo pa količino živil, ki nas hladijo (zemlja je lahko tudi hladna). V jeseni pa pridejo novi recepti.

Kakšna je razlika med živili in hranili

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika lahko najdemo naslednji definiciji: živilo je vsaka od vrst stvari, ki se uporablja za prehrano ljudi; hranilo pa je snov, potrebna za rast in obstoj organizma (beljakovina, maščobe, sladkor).

V nemški literaturi o zdravi prehrani, razstrupljanju telesa, vplivu hrane na zdravje in o ekološko predelani hrani, pa sta izraza živila in hranila bolj strogo ločena. Med živila štejemo vse tiste produkte narave, ki imajo poleg prehrambene tudi energijsko vrednost (tukaj ni mišljena energetska vrednost v kilokalorijah), so živa oziroma vitalna. Hranila pa so tako predelana in obdelana živila, da se njihova prvobitna vitalnost izgubi. V že pripravljenem obroku iz konzerve (na primer meso z zelenjavo), ki ga moramo pred uživanjem samo še pogreti in lahko leta čaka na policah, da ga bomo kupili, bomo poleg mesa in zelenjave našli množico dodatkov, ki vsebino konzerve naredijo užitno in obstojno. V takšni hrani pa zagotovo ne bomo našli encimov, vitaminov, mineralov, ogljikovih hidratov in beljakovin, kot jih imata zelenjava in meso v neobdelani obliki.

Za konec:

Eden najbolj priznanih raziskovalcev na tem področju je bil nemški zdravnik prof. Werner Kollath, ki se je z izjavami, kot je »Pustite našo hrano tako naravno kot je mogoče!« zameril takratnim kolegom in prehrambeni industriji. Je pa s svojo definicijo, kaj so živila in kaj so hranila (pa ne samo s tem) dokončno postavil mejo med hrano, ki nam koristi in hrano, ki nam škodi. Kollath je hrano razdelil v šest skupin:

  1. Neobdelane surovine (na primer sadje, zelenjava, oreški, kot jih najdemo v naravi).
  2. Mehansko obdelani, nasekljani (Kollath pravi odprt) material (to so na primer sveže stisnjeni sokovi, sveže nastrgana zelenjava, sveže zmleta žita, ki olajšajo žvečenje in nam hitreje dovajajo energijo).
  3. S fermentacijo odprt material (kot je kislo zelje in repa, hitro fermentirane kumarice).
  4. Segreti material (kuhanje, cvrenje in pečenje).
  5. Konzervirani material (zamrzovanje, soljenje, prekajevanje).
  6. Preparirani material (preparati so po Kollathu vse substance sintetičnega izvora in naravne substance, ki so bile narejene z umetnim postopkom – na primer rafinirani kristalni sladkor, prečiščena bela moka, pa tudi dodatki, kot so konzervansi, barvila, umetne arome).

Hrana iz prvih treh skupin je živa hrana, to se pravi živilo, hrana iz ostalih treh skupin pa so hranila.

Avtor: Helena Golenhofen

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.