V poletnih nočeh spimo manj in slabše, kar je še dodaten stres za telo. Vse to zelo izčrpa element zemlja v našem telesu, ki je preko organov vranica in želodec odgovoren za veliko pomembnih procesov. Prehranjevanje po sistemu petih elementov je celosten sistem za harmonijo telesa, duha in duše, ki je v Aziji zelo razširjen. Z dihanjem dobimo v telo yang energijo, s hrano pa yin energijo (razmerje bi moralo biti 30:70 v korist hrane). Pri sestavi jedilnika poleg konstitucije (količina yina in yanga) upoštevamo zdravstveno stanje človeka, vrsto dela, ki ga opravlja (sedeče, fizično, stresno) in letni čas (klimatske razmere).
Termično delovanje živil
Živila glede na termično delovanje razdelimo v pet skupin: vroča (zelo yang), topla (yang), nevtralna, osvežujoča (yin) in hladna (zelo yin). Živila, ki vsebujejo veliko vode, delujejo bolj hladno kot tista z malo vode. To pa pomeni, da ima gomoljna zelena, ki je bila vzgojena z manj gnojil in je rasla počasneje, bolj kompakten gomolj in zato tudi manj vode, njegovo termično delovanje pa je manj hladno. Podobno je pri sadju: nezrelo in prehitro obrano sadje deluje zelo hladno in je težje prebavljivo kot pa sadje, ki ga v polni zrelosti utrgamo z drevesa in takoj zaužijemo.
Naslednje pomembno merilo pri določanju termičnosti živil je njihov izvor. Čim močneje je rastlina izpostavljena soncu, tem bolj hladno je njeno delovanje. Pomaranča, ki je rasla v bližini ekvatorja ima večji yin delež kot pa pomaranča iz Španije, podobno je pri papriki s Primorske in z Gorenjske. V toplih deželah je zaželjeno, da imajo živila visok delež yina in delujejo hladno oziroma osvežujoče, ker se na takšen način v telesu vzpostavi ravnotežje med vročim yangom in hladnim yinom. Najboljše za telo je, da uživamo sezonska živila, ki rastejo v domačem okolju in so dovolj zrela, saj bo to najbolje za notranje energijsko ravnovesje telesa.
Razpredelnica: Razporeditev živil glede na pet elementov >>>
delovanje | Les
– simbolizira pomlad, zeleno in svetlomodro barvo, kisel okus – vzpodbudno deluje na jetra in žolč, oči, mišice in vezno tkivo |
Ogenj
– simbolizira poletje, rdečo barvo, grenak okus – vzpodbudno deluje na srce, tanko črevo, ožilje, jezik |
Zemlja
– simbolizira pozno poletje, rumeno in oranžno barvo, sladek okus – vzpodbudno deluje na vranico, želodec in usta |
Kovina
– simbolizira jesen, belo in sivo barvo, pekoč/oster okus – vzpodbudno deluje na pljuča, debelo črevo, kožo in lase |
Voda
– simbolizira zimo, črno in temnomodro barvo, slan okus – vzpodbudno deluje na ledvice, mehur, ušesa in kosti |
vroče | – | ovčetina, jagnjetina, na žaru pečeno meso, kuhano vino, grenki likerji | janeževa semena in čaj, cimet | kajenski poper, čili, curry, muškatni orešček, klinčki, poper, janeževa zvezda, tabasko | – |
toplo | piščanec, zelena (nezrela) pira, kis, peteršilj, češnjev sok | ajda, ovčji sir, kozji sir, pelin, kakav, mak, origano, mleta rdeča paprika, rožmarin, timijan, brin, kava, rdeče vino, žitna kava | amarant (žito), janež, kostanji, buče, sladki krompir, (pečena, kuhana) čebula, marelice, rozine, breskve, češnje, kumina, vanilija, kokosovo mleko, pinije, pistacije, orehi, medeno vino, likerji | oves, spomladanska čebula, por, hren, čebula (surova), divjačina, sir z modro plesnijo, riževo vino, bazilika, koper, ingver, kardamon, česen, kumina, luštrek, lovorjevi listi, majaron, drobnjak, gorčica | jegulja, ostriž, postrv, kozice, jastog, škampi, polenovka, losos, rarog, klapavica, sardele, tunina, vse dimljene vrste rib |
nevtralno | – | motovilec, brstični ohrovt | proso, koruza, fižol, grah, korenček, krompir, zelje, repa, dateljni, fige, slive, grozdje, teletina, govedina, maslo, sir, mleko, smetana, jajca, žafran, med, marcipan, sladkor, arašidi, lešniki, kokosov oreh, mandlji, sezam, pšenično pivo, grozdni sok | gos, puran | leča, bob, krapi, rdeča soja |
osvežujoče | pira, pšenica, kumarice za solato, kislo zelje, kalčki | rž, artičoke, belgijski radič, ledenka, endivija, glavnata solata, regrat, olive, rdeči radič, rdeča pesa, bezgove jagode, grenivke, kutine, žajbelj | ječmen, jajčevci, avokado, cvetača, brokoli, šampinjoni, kitajsko zelje, blitva, paprika, črni koren, zelena, šparglji, špinača, bučke, (sladka) jabolka, hruške, melone, papaje, tofu, sojino mleko, pehtran, sončnična semena, vsa jedilna olja, jabolčni sok, zelenjavni sokovi | riž, koleraba, redkvica, redkev, zajec | čičerika, rumena in črna soja |
hladno | (kisla) jabolka, jagode, ribez, robide, borovnice, pomaranče, višnje, kosmulje, paradižnik | pivo, zeleni in pravi čaj | kisle kumarice, banane, kaki, mango, lubenice | – | alge, ostrige, kaviar, sipa, sol, sojina omaka, mineralna voda |
Kaj jesti poleti
Poletje se po kitajskem koledarju začne približno 6.5. in konča 8.8. Poleti naj bi uživali predvsem osvežujoča in hladna živila, ki jih kombiniramo z nevtralnimi živili. Razmerje med hladno delujočimi in nevtralnimi/toplimi živili naj bi bilo najmanj 40:60. Če nam ni zelo vroče, naj bo delež navtralnih/toplih živil še višji.
Glede na okus in letni čas delimo živila v tradicionalni kitajski medicini na kisla (pomlad), grenka (poletje), sladka (med letnimi časi), pekoča (jesen) in slana (zima). Poleti bi torej lahko dodatno izbirali živila glede na okus; dobro bi nam dela grenka z osvežujočim in hladnim delovanjem. Sem spadajo na primer artičoke, belgijski radič, zelene solate, olive, rdeči radič, rdeča pesa, grenivke, kutine – to so sicer sezonska živila, vendar je izbor vseeno malo preveč omejen.
Večina zelenjave in sadja deluje osvežujoče, zato naj bodo spomladi in poleti pogosteje na jedilniku, jeseni pa zmanjšamo njihovo količino, še posebej delež surovih živil. V knjigah o tradicionalni kitajski medicini lahko najdemo veliko svaril pred prevelikim uživanjem presne hrane, ker se pri njihovi presnovi porabi preveč energije in organi oslabijo. Zaradi tega ostane veliko hrane neprebavljene in vitalne snovi v tej presni hrani se izločijo, ne da bi jih telo lahko uporabilo.
Po drugi strani pa je res, da je vitalna, živa hrana pri današnjem načinu prehranjevanja zelo pomembna. Nekih splošnih pravil ni, včasih je prenašamo več, včasih manj. Najbolje se je zanesti na lasten občutek, na splošno pa velja, da je lahko v toplih mesecih presne hrane več kot pa v mrzlih. Posebej previdne morajo biti osebe, ki uživajo veliko južnega sadja, mlečnih izdelkov in denaturiranih hranil (to so toplotno ali kako drugače predelana živila, ki v sebi nimajo več vitalnih snovi), kot so sladkarije, šumeče pijače, hitra hrana, druga hrana polna barvil, konzervansov in drugih dodatkov. Previdni naj bodo tudi tisti, ki opravljajo sedeče delo in so v slabi kondiciji.
Kaj nas hladi
Hladno deluje južno sadje, veliko jagodičevja, jogurt, paradižniki, alge in mineralna voda, pa tudi drugo sadje in zelenjava, če je prehitro pobrano in vsebuje veliko vode (na primer jabolka, kumare, paprika). Tudi pri izbiri teh živil prisluhnimo telesu in ne pretiravamo z njimi. Posebno poglavje so hladne pijače, ki jih poleti zelo radi pijemo. Za telo so namreč pravi šok, saj jih mora najprej segreti na telesno temperaturo in nato predelati. Takšne pijače nas ne ohladijo, ampak naredijo bolne. V toplih deželah pijejo raje čaje (na primer zelenega, kamiličnega, melisinega, metinega ali sadnega), ki so zelo yin in telo ohladijo na prijazen način.
Po približno 8. avgustu se začne kitajska jesen, ki ji vlada element kovina. Na prehodu iz enega v drugi letni čas bo energija pod vplivom elementa zemlja (približno od konca julija do druge polovice avgusta). Ta čas med letnimi časi se imenuje dojo čas in je zelo primeren, da si okrepimo želodec in vranico, dva zelo pomembna organa za prebavljanje. Naš jedilnik se mora takrat samo malo spremeniti, jesti moramo živila z več vode (zemlja je trda, žejna), zmanjšamo pa količino živil, ki nas hladijo (zemlja je lahko tudi hladna). V jeseni pa pridejo novi recepti.