Prehrana, ki nas ohladi

Prehrana | 19. 11. 2017

Takoj, ko postane vroče, radi sežemo po hladnih pijačah, na jedilniku se znajdejo zlasti sadje in surova zelenjava (tudi zaradi hujšanja), najraje pa bi živeli samo od sladoleda in dan preživeli v vodi. Mokre kopalke in lasje, pogosto prhanje in ležanje na zemlji so pravi izziv za energijo v ledvicah, ki odloča o tem, kako dolgo bomo živeli.

V poletnih nočeh spimo manj in slabše, kar je še dodaten stres za telo. Vse to zelo izčrpa element zemlja v našem telesu, ki je preko organov vranica in želodec odgovoren za veliko pomembnih procesov. Prehranjevanje po sistemu petih elementov je celosten sistem za harmonijo telesa, duha in duše, ki je v Aziji zelo razširjen. Z dihanjem dobimo v telo yang energijo, s hrano pa yin energijo (razmerje bi moralo biti 30:70 v korist hrane). Pri sestavi jedilnika poleg konstitucije (količina yina in yanga) upoštevamo zdravstveno stanje človeka, vrsto dela, ki ga opravlja (sedeče, fizično, stresno) in letni čas (klimatske razmere).

Termično delovanje živil

Živila glede na termično delovanje razdelimo v pet skupin: vroča (zelo yang), topla (yang), nevtralna, osvežujoča (yin) in hladna (zelo yin). Živila, ki vsebujejo veliko vode, delujejo bolj hladno kot tista z malo vode. To pa pomeni, da ima gomoljna zelena, ki je bila vzgojena z manj gnojil in je rasla počasneje, bolj kompakten gomolj in zato tudi manj vode, njegovo termično delovanje pa je manj hladno. Podobno je pri sadju: nezrelo in prehitro obrano sadje deluje zelo hladno in je težje prebavljivo kot pa sadje, ki ga v polni zrelosti utrgamo z drevesa in takoj zaužijemo.

Naslednje pomembno merilo pri določanju termičnosti živil je njihov izvor. Čim močneje je rastlina izpostavljena soncu, tem bolj hladno je njeno delovanje. Pomaranča, ki je rasla v bližini ekvatorja ima večji yin delež kot pa pomaranča iz Španije, podobno je pri papriki s Primorske in z Gorenjske. V toplih deželah je zaželjeno, da imajo živila visok delež yina in delujejo hladno oziroma osvežujoče, ker se na takšen način v telesu vzpostavi ravnotežje med vročim yangom in hladnim yinom. Najboljše za telo je, da uživamo sezonska živila, ki rastejo v domačem okolju in so dovolj zrela, saj bo to najbolje za notranje energijsko ravnovesje telesa.

Kaj jesti poleti

Poletje se po kitajskem koledarju začne približno 6.5. in konča 8.8. Poleti naj bi uživali predvsem osvežujoča in hladna živila, ki jih kombiniramo z nevtralnimi živili. Razmerje med hladno delujočimi in nevtralnimi/toplimi živili naj bi bilo najmanj 40:60. Če nam ni zelo vroče, naj bo delež navtralnih/toplih živil še višji.

Glede na okus in letni čas delimo živila v tradicionalni kitajski medicini na kisla (pomlad), grenka (poletje), sladka (med letnimi časi), pekoča (jesen) in slana (zima). Poleti bi torej lahko dodatno izbirali živila glede na okus; dobro bi nam dela grenka z osvežujočim in hladnim delovanjem. Sem spadajo na primer artičoke, belgijski radič, zelene solate, olive, rdeči radič, rdeča pesa, grenivke, kutine – to so sicer sezonska živila, vendar je izbor vseeno malo preveč omejen.

Večina zelenjave in sadja deluje osvežujoče, zato naj bodo spomladi in poleti pogosteje na jedilniku, jeseni pa zmanjšamo njihovo količino, še posebej delež surovih živil. V knjigah o tradicionalni kitajski medicini lahko najdemo veliko svaril pred prevelikim uživanjem presne hrane, ker se pri njihovi presnovi porabi preveč energije in organi oslabijo. Zaradi tega ostane veliko hrane neprebavljene in vitalne snovi v tej presni hrani se izločijo, ne da bi jih telo lahko uporabilo.

Po drugi strani pa je res, da je vitalna, živa hrana pri današnjem načinu prehranjevanja zelo pomembna. Nekih splošnih pravil ni, včasih je prenašamo več, včasih manj. Najbolje se je zanesti na lasten občutek, na splošno pa velja, da je lahko v toplih mesecih presne hrane več kot pa v mrzlih. Posebej previdne morajo biti osebe, ki uživajo veliko južnega sadja, mlečnih izdelkov in denaturiranih hranil (to so toplotno ali kako drugače predelana živila, ki v sebi nimajo več vitalnih snovi), kot so sladkarije, šumeče pijače, hitra hrana, druga hrana polna barvil, konzervansov in drugih dodatkov. Previdni naj bodo tudi tisti, ki opravljajo sedeče delo in so v slabi kondiciji.

Kaj nas hladi

Hladno deluje južno sadje, veliko jagodičevja, jogurt, paradižniki, alge in mineralna voda, pa tudi drugo sadje in zelenjava, če je prehitro pobrano in vsebuje veliko vode (na primer jabolka, kumare, paprika). Tudi pri izbiri teh živil prisluhnimo telesu in ne pretiravamo z njimi. Posebno poglavje so hladne pijače, ki jih poleti zelo radi pijemo. Za telo so namreč pravi šok, saj jih mora najprej segreti na telesno temperaturo in nato predelati. Takšne pijače nas ne ohladijo, ampak naredijo bolne. V toplih deželah pijejo raje čaje (na primer zelenega, kamiličnega, melisinega, metinega ali sadnega), ki so zelo yin in telo ohladijo na prijazen način.

Po približno 8. avgustu se začne kitajska jesen, ki ji vlada element kovina. Na prehodu iz enega v drugi letni čas bo energija pod vplivom elementa zemlja (približno od konca julija do druge polovice avgusta). Ta čas med letnimi časi se imenuje dojo čas in je zelo primeren, da si okrepimo želodec in vranico, dva zelo pomembna organa za prebavljanje. Naš jedilnik se mora takrat samo malo spremeniti, jesti moramo živila z več vode (zemlja je trda, žejna), zmanjšamo pa količino živil, ki nas hladijo (zemlja je lahko tudi hladna). V jeseni pa pridejo novi recepti.

ŠE VEČ KORISTNIH NASVETOV

Nazaj na seznam člankov
  • Kako kožo pripravimo na sončenje
    Znanje / 07. 12. 2017

    Sončenje ni pomembno le zaradi privlačnega videza. Z njegovo pomočjo si bomo zagotovili dovolj vitamina D, ki je nujen za zdravje kosti. Brez vitamina D telo ne more izkoristiti kalcija. Vitamin D nas ščiti tudi pred prehladom in gripo in preprečuje prekomeren razvoj rakavih celic v dojkah, črevesju in prostati.

    PREBERITE VEČ
  • Zakaj moramo piti dovolj vode?
    Prehrana / 18. 02. 2017

    Zaprti, zakisani, postarani, utrujeni … Vse to smo lahko kljub temu, da se prehranjujemo zdravo, živimo umirjeno, hodimo na izlete v naravo - če poleg vsega naštetega telesu ne pijemo dovolj kakovostne vode. Rodimo se z neokrnjenim občutkom za žejo, ki pa ga z leti žal izgubimo. Zakaj se ne bi ponovno naučili biti žejni?

    PREBERITE VEČ

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.