Želodčna kislina
Želodčna kislina vsebuje klorovodikovo kislino (HCL), kalijev klorid in natrijev klorid. Medtem ko organizem običajno izdela zadostno mero kalijevega in natrijevega klorida, pa proizvajanje klorovodikove kisline s starostjo in v nekaterih drugih primerih upada.
Součinkovanje klorovodikove kisline ter natrijevega in kalijevega klorida aktivira prebavne encime, hormone in nevrotransmiterje (prenašalce živčnih impulzov). Od zadostne količine HCL je odvisna tudi absorpcija kalcija, vitamina A, vitamina E, vitamina B9, magnezija, cinka, železa in vitamina C. Vsak izmed njih opravlja različne pomembne funkcije v telesu. Želodčna kislina določa pH prebavnega trakta in s tem kulture (probiotične bakterije) v črevesni flori. Zadostna kislost želodca preprečuje vstop patogenim organizmom v zgornji del prebavil in tako zmanjšuje možnost za razvoj infekcij ali celo raka na želodcu.
V želodcu poteka razgradnja beljakovin, razčlenjevanje aminokislin in delna razgradnja maščob s pomočjo encima lipaze. Želodčni sok dojenčkov vsebuje snov, imenovano renin, ki sesiri mleko. Na ta način mleko ostane dlje časa v želodcu in se počasi prebavlja.
Želodčna kislina ne nastaja ves čas. Začne se ob zaužitju hrane, pa tudi ob vohanju ali pogledu na hrano. Izločanje uravnava živec klatež, ki oživčuje skoraj vse notranje organe. Želodčni pH je nekje med 1,5 in 4. Želodec se pred agresivno kislino ščiti z debelo zaščitno sluznico in pufranjem (nevtralizacijo) z natrijevim bikarbonatom. Če obrambni mehanizem zataji, se pojavi zgaga ali celo razjede (čiri) na želodcu.
Pomanjkanje želodčne kisline – hipoklorhidrija
Težave z želodcem in prebavo dandanes niso nobena redkost. Pretirano izločanje želodčne kisline je relativno dobro poznana težava, ki povzroča pekoče spahovanje (zgago) in čire na želodcu, simptome pomanjkanja želodčne kisline pa prepozna le malokdo. Večinoma težave pripišemo preveliki količini želodčne kisline in jo z zdravili (antacidi) pomotoma še dodatno zmanjšamo.
Kdaj je povišano tveganje za pomanjkanje želodčne kisline?
1. Starost nad 40 let:
Staranje organizma znatno vpliva na nastajanje želodčne kisline. Izločanje začne upadati že relativno zgodaj, po 40. letu starosti. Pri 50. letih primanjkuje želodčne kisline polovici žensk in moškim.
2. Vegetarijanstvo / veganstvo:
K pomanjkanju želodčne kisline so nagnjeni vegetarijanci in vegani, saj se telo navadi, da ne potrebuje enake količine želodčne kisline, kot bi jo sicer za razgradnjo živalskih beljakovin. Kljub temu pa vegetarijanci in vegani uživajo rastlinske beljakovine, ki za razgradnjo potrebujejo močno kislino. Zaradi prilagoditve telesa je občasno zmanjkuje.
3. Krvna skupina A:
Ljudje s krvno skupino A so genetsko nagnjeni k majhnemu izločanju želodčne kisline. Težko prebavljajo meso, zaradi počasne ali celo nepopolne prebave se v črevesju nabira več škodljivih mikroorganizmov. Slabo prebavljajo tudi mleko, z izjemo majhnih količin fermentiranih izdelkov.
4. Alergije:
Ocenjuje se, da ima 80% ljudi, ki jih mučijo prehranske alergije, težave tudi s pomanjkanjem želodčne kisline. Hkrati pa je pomanjkanje želodčne kisline povod za nastanek alergij, saj hrana zapušča želodec, ko še ni dovolj prebavljena. Majhni delci neprebavljene hrane prodirajo skozi poškodovano črevesno sluznico (sindrom prepustnega črevesja) v krvni obtok, kjer delujejo kot sprožilec za vrsto avtoimunskih bolezni in alergij.
Simptomi pomanjkanja želodčne kisline so:
- napenjanje v trebuhu,
- spahovanje,
- občutek težkosti, utrujenost po jedi, še posebej po mesnem obroku
- pekoč občutek v želodcu,
- slab tek ali nasprotno – prenažiranje, če smo slabo razpoloženi,
- kolcanje,
- vetrovi,
- zaprtje.
Če pomanjkanje želodčne kisline traja dlje časa, se pojavijo znaki tudi pri drugih telesnih sistemih. Koža postane aknasta, nohti pa hrapavi. Pomanjkanje mineralov sproži krče v nogah in stopalih. Zaradi pomanjkanja aminokislin in nezmožnosti obnavljanja tkiv se pojavljajo kronične poškodbe. Tudi alergije na hrano, astmo, slab spanec, žolčne kamne, razvoj demence in osteoporozo lahko povežemo z nezadostno količino želodčne kisline.
Največji problem so beljakovine
Ayurveda, ena najstarejših ved o naravnem zdravljenju, govori o prebavnem ognju ali agniju. Močan prebavni ogenj skrbi, da je naše telo nahranjeno. Za to ne zadostuje le pravilna izbira zdravih živil, temveč tudi njihova presnova in absorpcija. Oseba, ki ima zadostno količino prebavnih sokov, ima tudi dobre možnosti za dobro splošno zdravje. V telesu povprečnega človeka se dnevno izloči približno 6 litrov prebavnih sokov, ki skrbijo za ustrezno razgradnjo hranilnih snovi.
Če je izločanje sokov zaradi različnih razlogov zmanjšano, je ovirano tudi sprejemanje snovi, ki jih organizem potrebuje. In tu tiči vzrok za nastanek številnih bolezni, ki se pokažejo na drugih telesnih sistemih. Tako lahko primanjkujejo prenašalci sporočil po živcih (nevrotransmiterji), kar vpliva na razvoj depresije, pomanjkanje B12 onemogoča normalno nastajanje krvi, brez mineralov pa je ovirana izgradnja kosti.
Ker številnim ljudem primanjkuje želodčne kisline, so v Združenih državah Amerike razvili tablete za lizanje z metilkobalaminom, ki je zelo podoben telesu lastnemu vitaminu B12. Telo ga absorbira skozi ustno sluznico, zato pomanjkanje želodčne kisline ne predstavlja ovire pri absorpciji.
Največji problem predstavljajo beljakovine, ki jih organizem zaradi pomanjkanja želodčne kisline ne more razgraditi na aminokisline. Za prebavo beljakovin je pomemben želodčni encim pepsinogen, ki se pod vplivom klorovodikove kisline spremeni v prebavni encim pepsin. Pepsin razbija beljakovine na manjše delce, da se kasneje v črevesju lažje absorbirajo. Če ta proces ne steče, pride v črevesju do pojava vrenja ter nastajanja alkohola in organskih kislin. Močno stiskanje mišic želodca potisne organske kisline, ki so nastale med vrenjem, nazaj v požiralnik, kar bolnik občuti kot kislo spahovanje. Ta pojav velikokrat napačno interpretiramo kot presežek želodčne kisline.
Neprebavljeni beljakovinski ostanki
Dr. Klaus Jürgen Mielke, nemški nutricionist in raziskovalec, je ugotovil, da ima veliko ljudi v zahodnih, industrijsko razvitih državah tudi do 3 kilograme neprebavljenih beljakovin v tkivih. Ti neprebavljeni ostanki zamašijo pomembne telesne kanale, npr. krvni in limfni obtok. Neposredno so povezani z boleznimi, kot so sindrom razdraženega črevesja, sladkorna bolezen, srčno-žilna obolenja, debelost, rak, nevrološka obolenja ali celo Alzheimerjeva bolezen.
Pri Alzheimerjevi bolezni nastaja beljakovina imenovana beta amiloid, ki se nalaga v možganih. Te obloge so tipični znak bolezni, vendar jih zdravniki težko opazijo, saj se postopoma nalagajo vrsto let. Nalaganje lepljivih beljakovinskih oblog poškoduje možganske celice in vodi v njihov propad. Če torej uživamo veliko količino beljakovin, moramo poskrbeti, da imamo tudi zadostno količino želodčne kisline, ki jih razgradi na aminokisline. Če se po uživanju beljakovin pojavlja napihnjenost, občutek obteženosti v želodcu in spahovanje, nam verjetno primanjkuje želodčne kisline.
Imam preveč ali premalo želodčne kisline?
Ker so simptomi pri obeh težavah zelo podobni, je včasih težko določiti, ali je želodčne kisline premalo ali preveč. Uradna medicina v večini primerov diagnosticira slednje. Na žalost temu ni vedno tako, jemanje sredstev za zmanjšanje kislosti pa uniči še tako malo želodčne kisline, kolikor jo je ostalo.
Kakšno je dejansko stanje, lahko ugotovimo z enostavnim testom. Ko opazimo napihnjenost, zgago in bolečine, si v 1 dl vode stisnemo sok limone ali 1 jušno žlico jabolčnega kisa in spijemo na dušek. Če nam to pomaga, smo imeli verjetno premalo želodčne kisline. V kolikor se simptomi dodatno poslabšajo, je imamo preveč.
Poskusimo lahko tudi test z rdečo peso. Zjutraj na tešče spijemo kozarec soka rdeče pese. Če je pri izločanju urin rožnato obarvan, imamo verjetno premalo želodčne kisline.
Prepoznajte znake pomanjkanja želodčne kisline!
Z odgovori na spodnja vprašanja je mogoče ugotoviti, ali telo izdeluje premalo želodčne kisline.
- Se pri vas pogosto pojavlja napihnjenost?
- So vetrovi izredno neprijetnega vonja?
- Imate po obroku občutek težkosti?
- Imate občutek, da se v želodcu nič ne dogaja?
- Vas muči zgaga?
- Se pogosto pojavlja slabost?
- Se dan za dnem pojavljata utrujenost in izčrpanost?
- Vas muči zaprtje ali driska?
- So vas diagnosticirali prisotnost črevesne glive kandide?
- Je vaša ustna sluznica pogosto izsušena?
- Se pri vas pojavlja kislo spahovanje?
- Vam izpada veliko las?
- Imate sive lase?
- So vam postavili diagnozo pomanjkanja železa v krvi?
- So nohti razbrazdani in lomljivi?
- Opazite na nohtih bele madeže?
- Vas v stresnih situacijah močno črviči v želodcu?
- Je koža na obrazu nečista?
Če ste na več kot 3 vprašanja odgovorili z »da«, potem je velika verjetnost, da vaš želodec proizvaja premalo želodčne kisline.
Naravna pomoč pri pomanjkanju želodčne kisline
Živila, ki spodbujajo nastajanje želodčne kisline so: med manuka, rdeča pesa, avokado, morska sol, zelena zelenjava, fermentirana zelenjava (npr. kislo zelje), jetra, jajčni rumenjak, česen, limonin sok, koprc, olive, kivi, banane, tofu, peteršilj, ajda, ananas, brusnice, brusnična marmelada, brinove jagode, žajbelj, lovor, bazilika, muškatni oreh, rožmarin, cimet, ingver, nageljnove žbice, janež, origano, pehtran, majaron, koriander, šetraj in vanilija.
- Med jedjo ne pijemo vode, saj redči želodčno kislino. Topel ingverjev čaj je odlična izbira za gašenje žeje med obrokom, saj stimulira nastajanje želodčne kisline.
- 3 ure po obroku ne jemo sadja, saj povzroča vrenje v želodcu.
- Pred obrokom spijmo 1 jedilno žlico jabolčnega kisa, razredčenega v vodi.
- Hrano temeljito prežvečimo, jejmo majhne obroke. Jemo sede in umirjeno.
- Ne uživajmo jedi, ki nam povzroča preobčutljivost.
- Prebavo izboljšamo z grenčicami.
- Ne uživajmo hrane vsaj tri ure pred spanjem, ko telo naravno izloča manj želodčne kisline.
- Izogibajmo se stresu.
- Zaužijmo beljakovine na začetku obroka.
Pomoč pri močnem pomanjkanju želodčne kisline
Ko opazite, da so zgoraj našteti simptomi pomanjkanja želodčne kisline že zelo izraziti, si boste morali pomagati z jemanjem klorovodikove kisline (Betain HCl). Dobi se v obliki kapsul, ki jih vzamemo pred jedjo. Nekateri jih potrebujejo pred vsakim obrokom, drugi samo pred beljakovinskim obrokom. Po navadi jih pri čistem sadnem obroku ne potrebujemo.
Učinek klorovodikove kisline (Betain HCl) se še ojača, če po obroku vzamemo presnovne encime (Enzymatin kapsule). To je priporočljivo za vse tiste, ki imajo težave s črevesjem, alergije, glivice ali katero od kroničnih črevesnih bolezni. Tudi starost je odločilna, saj se proizvodnja želodčne kisline že po 40. letu zmanjša.