Preveč ali premalo želodčne kisline?

Bolezni | 28. 08. 2018

Ste vedeli, da je pomanjkanje želodčne kisline prav tako škodljivo kot njen presežek? Presenetljivo se simptomi, kot so tiščanje v želodcu, spahovanje in zgaga, pojavljajo v obeh primerih. Prav zaradi tega so tudi zdravniki pogosto zmotijo pri diagnozi. V primeru, da imamo premalo želodčne kisline, lahko zdravila za zaviranje nastanka želodčne kisline povzročijo veliko škode. Preproste naravne substance so velikokrat boljša in varnejša alternativa.

Želodčna kislina

Dnevno v želodcu nastane od dva do tri litre želodčne kisline. Želodčna kislina sestoji predvsem iz solne kisline, vsebuje pa tudi prebavne encime, vodo, snovi za izgradnjo želodčne sluznice, bikarbonat (ki uravnava kislost želodčne kisline) ter t.i. intrinzični faktor, ki se veže na vitamin B12 in s tem preprečuje, da bi se vitamin B12 prehitro izločil iz telesa.

Kislost želodčne kisline so običajno regulira sama. Takoj ko celice želodčne sluznice zaznajo raztezanje zaradi dviga pH vrednosti, se sproži kompleksen postopek, katerega rezultat je povečano izločanje želodčne kisline. Že samo pogled, vonj ali misel na okusno hrano sprožijo pospešeno nastajanje želodčne kisline. S temeljitim žvečenjem, umirjenim obedovanjem in zadostno količino sline bomo želodcu močno olajšali delo in se izognili zgagi, napihovanju, zaprtju ali občutku polnosti po obroku.

»Kislo« ni nujno slabo

V zadnjih letih veliko beremo o kislinsko-bazičnem ravnovesju v telesu. Pri tem so kisline marsikdaj predstavljene kot škodljive in marsikdo bi ob tem pomislil, da se jih je potrebno kar najhitreje znebiti iz telesa oz. jih drugače nevtralizirati. Vendar bodimo previdni pri »preganjanju« kislin! Različni deli telesa imajo različne vrednosti pH, ki omogočajo optimalno delovanje encimov v posameznem okolju. To še posebej velja za želodec. V njem vladajo prav negostoljubne razmere. Vrednost pH želodčne kisline se giblje med 1 in 1,5. Je tako agresivna, da bi se lahko želodec sam prebavil, če mu tega ne bi preprečevala želodčna sluznica. Kislo okolje je v tem primeru izredno pomembno za človeško zdravje, saj kislina ubije večino patogenih organizmov že pri samem vstopu v telo. Kislo okolje prav tako omogoča prebavnim encimom lažjo razgradnjo delcev hrane.

Simptomi presežka in pomanjkanja so enaki

Presežek želodčne kisline je dobro poznana težava, po drugi strani pa se le malokdo zaveda problematike njenega pomanjkanja, ki pogosto nastopi po 40. letu starosti. Simptomi pomanjkanja so skorajda identični simptomom presežka želodčne kisline. Tiščanje v želodcu, spahovanje in zgaga nastanejo, saj se mora želodec intenzivneje premikati, da kljub pomanjkanju želodčne kisline dodobra prepoji kašo (deloma prebavljeno hrano) v njem. Celo zdravniki se pri diagnozi pogosto zmotijo in predpišejo t.i. zaviralce protonske črpalke, ki še dodatno zavirajo izločanje želodčne kisline.

Pomanjkanje želodčne kisline se pogosto pojavlja pri ljudeh z gastritisom, s pomanjkanjem vitamina B12 ali pri ljudeh, ki so bili operirani na želodcu.

Pomanjkanje se ne odraža zgolj s težavami v predelu želodca. V številnih primerih pomanjkanje prepoznamo šele po posrednih znakih:

  • Aminokisline ne nastajajo

Da bi lahko organizem prebavil beljakovine in razgradil na aminokisline, ki dajejo ukaze za delo encimov, je potrebno zelo kislo okolje. V primeru, da okolje ni dovolj kislo, ostanejo  beljakovine le deloma prebavljene. Pomanjkanje aminokislin vodi v depresije, motnje spanja, pridobivanje teže, izčrpanost, oslabelost mišic in še bi lahko naštevali. S temi simptomi se dandanes pogosto srečujejo starejši ljudje.

  • Minerali in elementi v sledeh se ne morejo absorbirati

Pomanjkanje želodčne kisline še posebej močno vpliva na absorpcijo kalcija, železa in cinka. Brez njene pomoči se ti minerali namreč ne morejo aktivirati oz. raztopiti, da bi jih telo lahko uporabilo. Pomanjkanje železa je pogosto pri starejših. Povzroča utrujenost, motnje koncentracije, dovzetnost za okužbe in izpadanje las. Pojavijo se tudi simptomi nemirnih nog in natrgani kotički ust (ragade). Slednje so pravzaprav vnetja kože in sluznice, ki lahko nastanejo tudi zaradi pomanjkanja cinka.

Pomanjkanje cinka in železa slabi tudi imunski sistem. Ker je cink nepogrešljiv pri številnih encimskih reakcijah, ima njegovo pomanjkanje tako resne posledice kot pomanjkanje aminokislin.

Pri hudem pomanjkanju se priporoča jemanje koloidnega kalcija, železa in cinka, ki se nahajajo v zelo drobni delcih, zato jih telo zlahka absorbira – celo preko kože.

  • Tuje beljakovine zaidejo neprebavljene v krvni obtok

Tuje beljakovine, ki zaidejo v krvni obtok, prestrežejo bele krvničke in se z njimi spopadejo. Posledica tega spopada so alergijske reakcije.

  • Bakterije in paraziti se nezadostno nevtralizirajo

V želodcu in črevesju se lahko razširijo škodljivi povzročitelji bolezni. Kronična vnetja in zadah so znak, da se v telesu nekaj dogaja. Stanje lahko izboljšamo z jemanjem laktobakterij, ki delujejo proti 23 škodljivim bakterijam.

  • Poviša se nivo folne kisline, vitamina B12 primanjkuje

Presežek folne kisline je znak, da so se v telesu razrasle škodljive bakterije, ki jih organizem zaradi pomanjkanja želodčne kisline ne more več nadzorovati. Te bakterije izločajo folno kislino, hkrati pa telesu kradejo vitamin B12. Bodimo torej pozorni, če imamo visok nivo folne kisline ob sočasnem pomanjkanju vitamina B12.

  • Pomanjkanje vitamina B12

Da bi telo absorbiralo vitamin B12, se mora ta najprej odcepiti od beljakovinske molekule, na katero je pritrjen. Vitamin B12 se nato veže na intrinzični faktor, ki nastaja v isti celicah kot želodčna kislina. Če primanjkuje želodčne kisline, primanjkuje tudi intrinzičnega faktorja, posledično se vitamin B12 ne more absorbirati. Pomanjkanje vitamina B12 povzroči anemijo ter deficit živčnih in možganskih sposobnosti.

Kako lahko spodbudimo nastajanje želodčne kisline?

Jabolčni kis, limonin sok in grenčice pospešujejo nastajanje želodčne kisline. Grenčice iz zelišč, ki vsebujejo veliko baz, skrbijo za izločanje presežka kislin iz telesnih tkiv, spodbujajo pa tudi nastajanje želodčne kisline. Uživanje tavžentrože ali regrata ima še posebej ugoden učinek.

Če nas grenak okus zelo moti, se lahko poslužujemo kapsul. Kljub temu se priporoča, da se kapsula odpre in raztopi v kozarcu vode, saj telo reagira na grenak okus v ustih s povečanim nastajanjem želodčne kisline. Pisana kopriva (ki je dobavljiva v obliki kapsul), znižuje krvni tlak, pospešuje izgorevanje telesne maščobe, spodbuja nastajanje želodčne kisline in hkrati stimulira izločanje izločkov iz trebušne slinavke, ki pospešujejo prebavo.

Priporoča se tudi uživanje soli, vendar mora biti ta nerafinirana in brez umetnega joda, fluora ali aluminija. Klorid v soli je namreč pomemben gradnik želodčne kisline. Najboljše soli so nepredelana morska sol, himalajska sol in kamena sol. V kolikor so zakisani, se priporoča jemanje bazičnih mineralov v obliki citratov, ki ne vplivajo na izločanje želodčne kisline. Količino želodčne kisline zmanjšujejo bazični minerali v obliki karbonatov (npr. soda bikarbona), zato se jim raje izogibajmo.

Vzroki in rešitve za želodčne težave

Vzroki za nastanek želodčnih težav so številni:

 1) Stres in psihična napetost

Stres in psihični napor povzročata različne želodčne težave, vključno z resnimi vnetji želodca. Za večjo odpornost proti stresu uživamo adaptogene rastline, kakršen je npr. rožni koren.

2) Netoleranca na določena živila

Občutljivost na določena živila povzroča slabost, refluks in pekoč občutek v želodcu. Največkrat povzročajo težave izdelki iz žit in mleka.

3) Pretanka želodčna sluznica

Jemanje L-glutamina ali pa organskega železa zmanjšuje vnetja in pospešuje samoobnovo želodčne sluznice.

4) Tobak, alkohol, kava

Različne nezdrave razvade pa tudi premočna, premastna, presladka ali prepekoča hrana lahko izzove bolečine v želodcu.

5) Zdravila

Zelo pogosto obremenjujejo želodec. Škodljiva so predvsem protibolečinska sredstva, pa tudi določena zdravila za blaženje vnetij. Pri kroničnih želodčnih bolečinah je potrebno poiskati alternativo s kar najmanj stranskimi učinki – npr. organsko žveplo, kurkumin in krilovo olje.

6) Bakterije Helicobacter pylori

So pogoste povzročiteljice želodčnih težav, med drugim tudi intolerance na histamin. Uradna medicina zdravi gastritis tipa B z antibiotiki in zaviralci protonske črpalke, ki sicer učinkujejo v 90% primov, vendar se okužba zelo pogosto ponovi. Veliko bolj naravna alternativa so laktobakterije, ki zavirajo rast bakterij Helicobacter pylori, hkrati pa izdelujejo lasten antibiotik, ki uničuje kar 22 škodljivih bakterij. Ob tem laktobakterije ohranjajo črevesno floro in jo varujejo pred kolapsom.

7) Gastritis tipa 1

Gastritis tipa 1 je avtoimunska bolezen, za katero uradna medicina ne pozna zdravila. Priporoča se le vbrizgavanje vitamina B12, ki ga zaradi premajhnega števila intrinzičnega faktorja prične primanjkovati. Najboljšo alternativo predstavlja koloidni kobalt (čisti kobalamin oz. vitamin B12) ali pa liposomski vitamin B12.

8) Šibka spodnja mišica požiralnika

 Če mišica ne uspe v celoti zapreti požiralnika, vanj zaide želodčna kislina. Požiralnik nima zaščitne ovojnice, kakršno ima želodec, zato je občutek pekoč in zelo boleč. Situacijo lahko še dodatno poslabša hiatusna kila ali ležanje v povsem vodoravni legi. Priporoča se, da vzglavje dvignemo za 10 do 15 centimetrov. 

ŠE VEČ KORISTNIH NASVETOV

Nazaj na seznam člankov
  • Sindrom prepustnega črevesja – vzroki in posledice (1.del)
    Bolezni / 30. 01. 2018

    Najpogostejši vzroki za nastanek sindroma prepustnega črevesja so strupi (zaradi glivic, virusov, bakterij), obsevanje, kemoterapija, psihični stres, pomanjkanje vitalnih snovi, presnovna bolezen pirolurija in zdravila (antibiotiki). Najpomembnejši vzrok je napačna prehrana (sladkor, gluten), posledice za telo pa zelo težke: avtoimunske bolezni, okužbe, utrujenost, črevesne bolezni, alergije, migrene, preobremenjena jetra.

    PREBERITE VEČ
  • Pomanjkanje želodčne kisline
    Bolezni / 11. 10. 2017

    Skoraj vsak druga oseba, starejša od 50 let, ima v želodcu premalo ali celo nič želodčne kisline. To tudi pojasni, zakaj so želodčne in črevesne težave danes tako pogoste. Poleg starosti na količino želodčne kisline vpliva krvna skupina, alergije, veganski ali vegetarijanski način prehranjevanja. Določena živila pospešujejo izločanje želodčne kisline; če to ne zaleže, pa si pomagamo s kapsulami HCl.

    PREBERITE VEČ

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.