Jod je vsestranski element v sledeh, ki sodeluje pri številnih presnovnih procesih.

• Je pomembna sestavina tiroidnih hormonov, ki jih izloča ščitnica.
• Sodeluje pri razvoju možganov in inteligence (IQ). V času nosečnosti morajo nosečnice poskrbeti za zadosten vnos joda, saj se sicer lahko pojavijo motnje fizičnega in psihičnega razvoja ter sindrom ADHD (motnja pozornosti in hiperaktivnosti).
• Brez joda se imunski sistem ne more boriti proti bakterijam, glivicam in virusom. Nepogrešljiv je tudi za apoptozo – programirano celično smrt. Pri tem mehanizmu se stare ali poškodovane celice same uničijo, da ne bi povzročale nadaljnje škode.
• S svojim delovanjem regulira hormonski sistem. Služi kot receptor in s tem omogoča, da se hormoni lahko povežejo s celico in tam izpeljejo svojo nalogo.
• Jod uravnava ravnovesje med tremi tipi estrogena: estradiolom, estronomom in estriolom. Ravnovesje med njimi je ključnega pomena za zdravje.
• Je nepogrešljiv pri presnovi energije, saj poganja presnovne procese, določa način uporabe energije in porabo kalorij. Pomanjkanje joda v nekaterih primerih vodi v kopičenje kilogramov.
• Jod nevtralizira delovanje prostih radikalov, pomaga pri zastrupitvah s težkimi kovinami in celo pri omejevanju škode, ki jo povzroča radioaktivno (ionizirajoče) sevanje. V primeru nesreče z uhajanjem radioaktivnega sevanja se lahko v okolje sprostijo izotopi joda. Z uživanjem tablet s stabilnim jodom preprečimo, da bi ščitnica kopičila nestabilni, radioaktivni jod, ki utegne sprožiti razvoj rakavega obolenja.

Znaki pomanjkanja joda

Pomanjkanje joda lahko prepoznamo po naslednjih simptomih:

• pojav cist na prsih, v maternici in jajčnikih,
• krči (ob sočasnem pomanjkanju magnezija),
• pogosta vnetja (npr. vnetje mehurja),
• zaprtje,
• upočasnjen govor,
• mravljinčenje v rokah,
• togost sklepov,
• mrzle roke in noge,
• nepojasnjeno pridobivanje teže,
• nepojasnjena kronična utrujenost,
• suha koža, oči, usta in sluznice,
• malo znojenja,
• pomanjkanje želodčne kisline,
• odebeljena sluznica,
• in motnje srčnega ritma.

Zgoraj navedeni simptomi imajo lahko sicer druge vzroke, vendar velja ob sočasnem pojavu več simptomov pomisliti na morebitno pomanjkanje joda. Diagnozo je mogoče postaviti z urinskim testom v laboratoriju.

V primeru suma lahko opravimo tudi preprost test doma, ki pa seveda ni enako zanesljiv kot laboratorijski: na površino kože (velikost žogice za golf) nanesemo dvoodstotno raztopino joda. Najboljša mesta za testiranje so zgornji del roke, komolci in zapestje, rezultat pa bo najbolje viden pri ljudeh s svetlo poltjo. Pazimo, da jodova raztopina ne pride v stik z oblačili. V primeru pomanjkanja oranžno-rjavi madež izgine v roku dveh ur, včasih že v roku 20 minut. Če je joda dovolj, ostane barva na površini kože tudi do 24 ur. Ta test služi zgolj za orientacijo in ni nadomestilo za urinski test pri zdravniku.

V Sloveniji je jodiranje soli obvezno od leta 1953, sol se jodira s 25 mg kalijevega jodida na kilogram soli. Pred uvedbo obveznega jodiranja je imela golšo več kot polovica otrok!

Telo lahko iz soli počrpa le manjši delež joda, zato bi morali zaužiti velike količine soli, kar pa bi povzročilo močan presežek natrijevega klorida. Glede na to, da pretirano uživanje soli povzroča zdravstvene težave, bi bilo morda smotrno poiskati druge vire joda. Najboljši viri so morske ribe in alge, ki pa se le redko znajdejo na mizah Slovencev.

Na Japonskem, kjer morska hrana predstavlja eno izmed osnovnih živil, ki se znajdejo na krožniku, je pri ženskah obolevnost za benignimi in malignimi boleznimi dojk občutno manjša, pri moških pa se pojavlja znatno manj raka na prostati (kar trikrat manj kot v Evropi). Vzrok za manjšo obolevnost gre iskati v veliki količini zaužitega naravnega joda, ki ga v goratih državah s celinskim načinom prehranjevanja močno primanjkuje.

V zadnjem času postajata čedalje bolj popularni morska in himalajska sol, ki sicer vsebujeta širši spekter mineralov, vendar vsebujeta znatno manj joda (zgolj 0,1 do 2 mg). Prav zato se priporoča, da ju uživamo v kombinaciji s klasično jodirano soljo.

Pomanjkanje joda je še bolj izrazito ob sočasnem pomanjkanju selena, železa in vitamina A.

Živila, ki zavirajo absorpcijo joda

Določena živila in snovi onemogočajo telesu optimalen izkoristek zaužitega joda.

• Nefermentirana živila iz soje.
• Pogosto uživanje surovega zelja, gorčice, koruze, repe, kolerabe, kreše in alfa alfa kalčkov zaradi prisotnosti žveplovih glikozidov, ki zavirajo absorpcijo joda.
• Pogosto uživanje velikih količin surovih arašidov, orehov, bambusvih vršičkov, sladkega krompirja, manioke, redkvic in repičnega olja.
• Določena zdravila, npr. aspirin in psihofarmaki.
• Vegetarijanci, vegani, kadilci in športniki so bolj podvrženi pomanjkanju joda.
• Ljudje s pomanjkanjem želodčne kisline težje absorbirajo jod iz živil.
• Če so živila onesnažena s strupenimi snovmi, kot so fluor, živo srebro in svinec, telo po zaužitju porabi veliko joda, da bi se znebilo škodljivih učinkovin.

Preprečevanje pomanjkanja joda

Minimalni dnevni odmerek za odrasle znaša vsaj 150 mikrogramov dnevno. Na Japonskem ga zaradi z jodom bogate hrane pojedo od 500 do 1500 mikrogramov. Maksimalni dnevni odmerek (po mnenju nekaterih znanstvenikov kar priporočeni dnevni odmerek) za odrasle ljudi znaša 600 mikrogramov na dan.

Telo z naravnim mehanizmom izloča presežek joda iz telesa z urinom, vendar lahko ta mehanizem v določenih primerih odpove. Predoziranju se izogibamo, saj ima negativne posledice prav za ščitnico (pojavi se povečano ali zmanjšano delovanje).

Še posebej previdne morajo biti nosečnice ter ljudje z golšo, avtoimunskimi boleznimi, Basedowovo boleznijo ali sindromom izčrpanih nadledvičnih žlez. V teh primerih se je pred jemanjem joda potrebno posvetovati z zdravnikom, sočasno pa jemljemo selen, ki okrepi nadledvične žleze. Pri nekaterih ljudeh, ki so občutljivi na jod, se ob povečanem vnosu pojavi blago draženje kože.

Najboljši viri joda

Najboljši vir joda predstavljajo alge, morske ribe (tune, polenovke, sardine), morska trava (kelp) in sadeži (raki, školjke, škampi, jastogi). Na drugem mestu velja omeniti jodirano sol, ki jo uživamo v zmernih količinah. Nekaj joda se nahaja tudi v mleku, beluših, jajcih, artičoki, marelicah, ananasu, kokosu, mangu, česnu, soji in sveži rdeči papriki. Pri kuhanju se količina joda v živilu zmanjša za več kot polovico, pri pečenju in cvrtju pa za petino.

The post Jod, podcenjen element v sledeh appeared first on Avita.

Ko uživamo nezdravo hrano, predvsem industrijsko predelana živila, si samo zadovoljujemo trenutne užitkarske potrebe. Podobno kot pri drugih vrstah odvisnosti, na primer, pri kajenju in alkoholu. Kaj pridobimo s takšno prehrano? Nič, samo bolezni in prehitro smrt.

Zapomnite si naslednjih devet živil in jih čim prej črtajte z vašega jedilnika:

1. Bela moka

Izdelki iz bele moke (kruh, testenine, pecivo) so skoraj brez vitaminov in mineralov, pojemo pa jih veliko. Takšna hrana nam samo napolni želodec in poveča maščobne blazinice, v prehranskem smislu pa nam da zelo malo. Naše telo pa za svoj obstoj nujno potrebuje vitamine in minerale; če jih ne dobi iz hrane, jih vzame iz zalog. Ko so te zaloge v telesu izčrpane, resno zbolimo in na koncu umremo.

Bela moka je problematična zaradi glutena (lepka) in koncentriranih ogljikovih hidratov, ki jih vsebuje. Veliko ljudi slabo prenaša gluten, pa tega sploh ne vedo. Ste med njimi? Poskusite dva tedna jesti brez glutena in, če boste opazili pozitivne spremembe pri vaših zdravstvenih težavah, boste vedeli, kaj je vzrok.

Ogljikovi hidrati v beli moki se v telesu spremenijo v sladkorje. Ta proces močno obremenjuje trebušno slinavko, saj mora po vsakem »mokastem« obroku sprostiti velike količine inzulina in znižati nivo krvnega sladkorja. Podobno se dogaja, ko jemo sladkarije. Diabetes je močno v porastu, prav tako rak trebušne slinavke – oba sta povezana z izčrpavanjem trebušne slinavke oziroma nezdravo prehrano. Pojavijo pa se lahko tudi glivice kandida, akne, hormonsko neravnovesje, debelost, nekontrolirani napadi lakote.

Naš nasvet: živila iz polnozrnate moke v vaš jedilnik uvajajte postopoma, drugače boste lahko dobili prebavne motnje (krče, drisko, vetrove).

2. Beli riž

Tudi beli (oluščen) riž vsebuje izolirane in koncentrirane ogljikove hidrate, saj se večina vitalnih snovi nahaja v lupini riža, ki jo odstranijo. Učinek na telo je podoben kot pri beli moki. Polnozrnati riž vas bo oskrbel z minerali in vitamini, predvsem pa ne bo prišlo do velikega nihanja krvnega sladkorja.

3. Predpripravljena hrana

O predpripravljenih živil smo že pisali v članku Naša najljubša hrana nam najbolj škodi. Vseeno je, iz kakšnih kakovostnih surovin je pripravljena predpripravljena ali hitra prehrana, vedno bo manj kakovostna, kot če jedi pripravimo sami. Takšni izdelki morajo biti obstojni, prenesti temperaturna nihanja, imeti vedno enak okus, biti cenovno dostopni. Ne smemo pozabiti na še en problem pri predpripravljenih živilih: niso sveža in s pogrevanjem se hranilna vrednost obroka drastično zmanjša.

4. Pokovka iz mikrovalovke

Zakaj jo sploh omenjamo? Ker je res popolnoma nepotrebno živilo in jo boste z lahkoto črtali s seznama. Ponavadi so takšne pokovke narejene iz gensko spremenjene koruze, polne soli, maščob in sladkorjev. Priprava v mikrovalovki pa uniči še tisto malo dobrega, kar bi pokovka lahko vsebovala. Naredite si pokovko sami, iz eko koruze, če jo radi jeste.

5. Mesni izdelki in klobase z nitriti

Narezki, trajne klobase, hrenovke, salame, slanina in številni drugi mesni izdelki zelo pogosto vsebujejo velike količine nitritov in druga sredstva za konzerviranje. Prevelike količine nitritov lahko povzročijo bolezni srca in rak, obremenjujejo ledvice in druge organe za razstrupljanje. Črtajte mesne izdelke z nitriti s svojega jedilnika in poiščite alternative.

6. Seitan

Seitan je narejen iz bele moke, ki so ji odvzeli škrob in ostal je samo gluten. Pogosto se uporablja v vegetarijanski prehrani, vendar ima vse pomanjkljivosti, ki smo jih opisali pri beli moki. Namesto seitana uporabite raje lečo, zelenjavo ali eko tofu.

7. Proteinske in energetske ploščice

Če bi verjeli reklamam, bi bile lahko proteinske in energetske ploščice idealna dopolnitev prehrani. Na žalost v takšnih ploščicah ni veliko naravnih, ampak predvsem predelane sestavine (sojini in mlečni proteini, prečiščen sladkor, umetna sladila, hidrirane maščobe (trans maščobe), umetne arome in konzervansi. Energetske ploščice, če jih že potrebujemo, si lahko naredimo sami – veliko receptov boste našli na spletu.

8. Sladkorne in čokoladne ploščice

Tudi pri sladkih ploščicah je podobno kot pri slanih: naredite si jih sami, da boste kontrolirali sestavine. Kupljene sladkorne in čokoladne ploščice vsebujejo ponavadi sladkor, arašide, glukozni sirup, mleko v prahu, kakavovo maslo, rastlinsko olje, mlečni sladkor, sol, emulgatorje, sojin lecitin, beljakovine.

V njih so torej predelani sladkorji, maščobe in beljakovine. Poleg tega so kalorijska bomba, saj lahko samo 60 gramov ploščice vsebuje 500 kcal. Veste, koliko časa morate telovaditi, da porabite 500 kcal?

9. Sladke pijače

Kljub temu, da je v sladkih pijačah poleg vode samo sladkor, umetna barvila in arome, bi morale biti petkrat dražje, kot so sedaj. Zato, da bi jih spili čim manj. Niti enega samega razloga ni za pitje sladkih pijač, razen, da poteši vašo trenutno užitkarsko odvisnost.

The post 9 najbolj nezdravih živil appeared first on Avita.

Težave s krvnim obtokom se lahko odražajo na najrazličnejše načine, npr. kot nizek ali visok krvni tlak, popuščanje srca, srčna kap in tiščanje v prsih (angina pectoris). Tudi izguba mišične mase, težave s hormoni, krčne žile, slaba prekrvavitev in motnja erekcije lahko namigujeta na težave s srcem in krvnim obtokom.

Kaj je L-arginin?

L-arginin je polesencialna aminokislina, torej beljakovinski gradnik, ki ga lahko organizem deloma proizvede sam (v otroštvu ne, v odrasli dobi pa). Pogosto ga ne moremo proizvesti dovolj, da bi zadoščal tudi ob povečanih potrebah. L-arginin kot beljakovinski gradnik sodeluje pri izgradnji zdravih kosti, krepitvi mišičja, ohranjanju stabilnosti krvnega obtoka, proizvodnji hormonov in še marsičem.

L-arginin poleg tega opravlja samostojne naloge na področju zdravja ožilja (arterij, ven in kapilar) ter sistemov organov, ki so z njimi povezani.

L-arginin je tako pomemben zato, ker iz njega (s pomočjo drugih dejavnikov, kot je npr. folna kislina) nastane dušikov monoksid (NO), ki ima velik vpliv na žile.

• NO širi krvne žile

NO prehaja skozi plast celic, v katero so ovite vse žile (endotelij), v gladko žilno mišičje in tam učinkuje sprostilno. Žilno mišičje daje žili obliko ter upravlja njeno zoževanje in širjenje. Če je žilno mišičje sproščeno, se žile lažje širijo, to pa pomeni lažji pretok krvi.

• NO omogoča boljšo prehodnost žil

Za lažji pretok krvi ne zadošča le, da so žile razširjene, ampak morajo biti obenem dobro prehodne. Tudi tu ima NO pomembno vlogo. Upočasnjuje namreč sprijemanje krvnih ploščic ter kopičenje krvnih celic in maščob na žilni steni.

Pri aterosklerozi in visokem krvnem tlaku se ob pomanjkanju L-arginina simptomi dodatno poslabšajo.

Če v organizmu primanjkuje L-arginina in s tem NO, lahko nastopi poapnenje žil (ateroskleroza), krvni tlak se zviša.

Ateroskleroza: simptomi

Ateroskleroza (kronična bolezen arterij) je najpogostejša bolezen ožilja. Sproži se zaradi kopičenja presnovkov, npr. maščob, na notranji strani žilne stene. Pride do vnetij in razraščanja celic, ki nazadnje privede do zadebelitev in zatrditev (skleroz) celotne žilne stene. Posledica je slabša preskrba žil s kisikom. Tudi pretok krvi je vse bolj oviran, zato mora srce s čedalje večjim pritiskom črpati kri skozi zožene in otrdele žile – telo reagira z visokim krvnim tlakom.

Ateroskleroza in visok krvni tlak drug drugega še krepita

Visok krvni pritisk lahko v žilah povzroči nastanek razpok; te se nato zabrazgotinijo. Zaradi brazgotinastega tkiva se zmanjša elastičnost žil, poleg tega takšno tkivo deluje kot majhna prepreka, saj sega v notranjost žile. Tam se spet odlagajo komponente krvi, kot so maščobe in holesteroli, ter tvorijo čvrste obloge. Na teh pa se lahko naredijo krvni strdki (trombi), ki v najslabšem primeru povzročijo zamašitev arterije (embolijo). V zoženih, zaprtih arterijah je manj prostora, količina krvi pa je enaka kot prej, zato se neizogibno spet poviša krvni tlak. To pa pomeni nove drobne poškodbe žil.

Posebno resne posledice imajo zamašitve v predelu srčnih žil, saj lahko sprožijo srčno kap in tiščanje v prsih (angina pectoris). Zamašitev žile v možganih lahko privede do možganske kapi. Zaradi oblog se lahko zamašijo tudi arterije medenice in nog: nastopi t. i. periferna arterijska bolezen.

L-arginin sodeluje pri uravnavanju krvnega tlaka

Krvni tlak se lahko dvigne tudi neodvisno od oblog v arterijah, na primer zaradi posebnih signalov iz ledvic. Če ima telo na voljo dovolj NO, se lahko zvišanje krvnega tlaka izravna tudi z razširitvijo žil. Če primanjkuje NO, žile ostanejo ozke, srce mora kri črpati ob večjem uporu. To lahko vodi do poškodb in razpokic v stenah žil blizu srca.

Zdravje srca je tesno povezano z zdravjem žil

Jasno je torej, da je zdravje srca tesno povezano z zdravim ožiljem. Le zdrave, elastične in prehodne žile omogočajo prost pretok krvi. Če so žile zožene ali otrdele, srce porabi veliko več moči, da črpa kri po telesu, tja do najdrobnejših žilic in organov. Če je obremenitev nenehno tako velika, srce oslabi in začne popuščati, telesa ne more več zadostno oskrbeti s krvjo in kisikom.

Visok krvni tlak lahko povzroči pomanjkanje L-arginina

Ateroskleroza in visok krvni tlak krepita druga drugo in tako povzročita pomanjkanje L-arginina. Po drugi strani pa je tudi visok krvni tlak krivec za povečano porabo L-arginina. Pri visokem krvnem tlaku se lahko tvori več encima arginaza, ki L-arginin presnovi, pri čemer ta postane neuporaben.

Součinkovanje z zdravili

L-arginin, ki dokazano širi žile, lahko okrepi učinek zdravil za zniževanje krvnega tlaka. O jemanju prehranskega dopolnila z L-argininom skupaj z zdravili za zniževanje krvnega tlaka (diuretiki, zaviralci receptorjev beta, kalcijevimi antagonisti, zaviralci ACE in antagonisti receptorjev za angiotenzin) se je treba posvetovati z zdravnikom. Morda bo možno odmerek zdravil za zniževanje krvnega tlaka zmanjšati.

Tudi učinki zdravil za sproščanje NO, kot sta nitroglicerin in viagra (proti motnji erekcije), se lahko ob jemanju A-arginina okrepijo, saj ta sam sprošča NO.

The post Srčno-žilne bolezni in pomoč z L-argininom appeared first on Avita.

Ne samo večje število manjših udarcev, temveč tudi enkratni močnejši udarec je lahko vzrok za nestabilnost vratne hrbtenice.

Uradna medicina sindrom nestabilne vratne hrbtenice povezuje z lokalnimi bolečinami ter motnjami sluha, vida in ravnotežja. Pri tem pa ne vzame v ozir širše slike: nestabilnost vratne hrbtenice se lahko izraža kot številna kronična in funkcionalna obolenja na vseh organskih sistemih. Če je ne odkrijemo in zdravimo pravočasno, se slej ko prej pokaže kot obolenje več organov (komorbidnost) oz. kot ena izmed tako imenovanih »ljudskih bolezni«.

Tako se pojavijo obolenja:

• možganov, perifernega in vegetativnega živčnega sistema,
• vseh čutnih organov,
• pljuč, srca, prebavil,
• hormonskega in imunskega sistema,
• sečnih in spolnih organov,
• kože,
• in gibal.

Bolniki z vnetji obnosnih votlin, tinitusom, motnjami vida, glavoboli, migrenami, bolečinami v sklepih in mišicah, astmo, srbečico, motnjami bitja srca, visokim pritiskom, debelostjo, sladkorno boleznijo, kronično utrujenostjo, motnjami koncentracije, depresijo, alergijami, menstrualnimi problemi ter drugimi težavami iščejo pomoč pri specialistih, ki se posvetijo samo določenemu delu telesa. Na nestabilnost vratne hrbtenice, ki lahko predstavlja skriti vzrok za vse omenjene težave, pa ne pomislijo niti bolniki niti zdravniki.

Posledice na celični ravni so naravnost dramatične. Zaradi presežka dušikovega monoksida se razvijejo mitohondrijopatije, kakršne so motnje presnove in motnje zagotavljanja energije, zaradi česar mora telo poseči po radikalnih odzivih, da si zagotovi preživetje. Mitohondrijopatije povzročijo škodo na genih v celičnem jedru ter na samih mitohondrijih.

Poškodbe mitohondrijev se preko matere prenesejo na otroka. Pri otrocih se kažejo kot motnje pri razvoju možganov (akustične, vizualne, kognitivne, mentalne ali socialne motnje) ter kot obolenja imunskega sistema, ki se izrazijo kot atopije (nagnjenosti k alergijam). Otroci s podedovanimi poškodbami mitohondrijev tekom otroštva prav tako prejmejo svoj delež udarcev v vratno hrbtenico, zaradi neugodnih predispozicij pa se pri njih sistemska obolenja pojavijo še posebej zgodaj. Ker to vodi v nove poškodbe mitohondrijev, se sproži prava verižna reakcija, vsaka naslednja generacija pa ima slabšo zdravstveno prognozo.

Hiter življenjski slog in družba, ki zahteva nenehno mobilnost, povzročata težave tako na duševnem kot tudi telesnem nivoju posameznika. Zdravniki so proti multisistemskim obolenjem povsem nemočni, saj se zaradi specializacije ozko posvečajo samo posameznemu organu oz. organskemu sistemu. Obravnava se zgolj obolenja z jasno vidnimi in izmerljivimi simptomi. V kolikor to ni mogoče, se simptomom pripiše psihosomatski izvor in s tem zmanjša njihov pomen. Mnogi zdravniki le s težavo sodelujejo s strokovnjaki in terapevti z drugih področij, saj se počutijo edini pristojni za diagnosticiranje določenih težav. Žal ta nekooperativnost bistveno poslabša točnost diagnoze.

Vendar bo integrativni in multidisciplinarni pristop vedno bolj pridobival na veljavi in bo sčasoma postal neizogiben.

Zaradi napredka naravoslovja so zdravniki zanemarili najpomembnejše orodje diagnostike – skrbno poizvedovanje o preteklosti bolezenskih znakov in preučevanje razvoja bolezni. Ta način diagnosticiranja so zamenjala laboratorijske preiskave in preiskave z napravami. Za akutna obolenja so tovrstne preiskave v veliko pomoč, pri kroničnih obolenjih pa žal odpovejo, saj se človeka ne obravnava kot celote. Obravnava se zgolj simptomatika posameznih organov, medtem ko različni mehanizmi kroničnih obolenj na ravni več organov nemoteno tečejo dalje.

Bolnik z nestabilnostjo vratne hrbtenice je lahko predmet obravnave pri 5 do 10 zdravnikih, vendar bo bolezen vztrajala še leta in leta, saj se ne bo odpravil poglavitni razlog za nastanek simptomov tega kroničnega obolenja. Več diagnoz bi bilo potrebno povezati v eno diagnozo, v t.i. izvorno bolezen. Žal imajo le redki splošni zdravniki uvid v povezanost simptomov. Večina se še vedno odloči za diagnostiko z napravami in zdravljenje z zdravili za posamezne simptome.

Nediagnosticirana nestabilnost vratne hrbtenice je eden najpomembnejših povzročiteljev obolenj na ravni številnih organov.

Vzroki za nastanek nestabilnosti vratne hrbtenice:

Visoke hitrosti, močne centrifugalne sile in težki predmeti povzročijo sprostitev močnih kinetičnih sil na vratno hrbtenico. Pri travmatičnih poškodbah se zdravijo zunanje poškodb in morebitni pretres možganov. Poškodbe vratne hrbtenice se zdravijo le, če so spremembe jasno vidne na rentgenu – kot zlomi, izstopi medvretenčnih ploščic ali poškodbe hrbtnega mozga. Anamneze kažejo, da pride do poškodb vratne hrbtenice najpogosteje pri domačih opravilih, prostočasnih dejavnostih in ukvarjanju s športom. Športniki se namreč udeležujejo številnih adrenalinskih, naravnost vratolomnih dejavnosti (poimenovanje »vratolomen« ni naključno).

Nestabilnost vratne hrbtenice ne nastane zgolj kot posledica avtomobilske nesreče (t.i. whiplash ali nihajna poškodba vratu). Čeprav se to zdi najpogostejši vzrok za nestabilnost vratne hrbtenice, pa utrpi vratna hrbtenica veliko močnejše udarce pri čisto »vsakdanjih« padcih. Pri padcu z 2,6 metrov visoke lestve na vratno hrbtenico deluje veliko večja sila (kar 7-krat večja) in to v krajšem času kot pri avtomobilskem trku s hitrostjo 105 km/h. Pri okoli 75 kg težkem človeku znaša sila na vratno hrbtenico pri avtomobilskem trku okoli 2,7 kN, pri padcu z lestve pa kar 19,1 kN. Tako močne sile v občutljivo področje lahko povzročijo nepopravljivo škodo.

Posledice nestabilne vratne hrbtenice:

1. Stres zaradi odziva simpatičnega živčevja

Zaradi premikov se skrčijo krvne žile, ki preskrbujejo možgane. Pretok se zmanjša tudi za 80%. Posledice zmanjšanega pretoka so številne: vegetativne motnje, motnje regulacije temperature in krvnega pritiska, motnje sluha in vida, tinitus, motnje koncentracije in spomina, hormonsko neravnovesje, depresije, psihoze ter povečana občutljivost na stres, močno svetlobo in hrup.

Ker živčni končiči simpatičnega živčevja vodijo skozi vratno hrbtenico, so stresu zaradi aktivacije simpatičnega živčevja izpostavljeni tudi periferni organi. Tako se lahko pojavi aritmično bitje srca, mirovanje črevesja, bledica obraza, povišan krvni tlak in še bi lahko naštevali.

Spremeni se tudi presnova snovi. Pojavi se pomanjkanje vitaminov skupine B, vitamina C, cink, magnezija, kalija in omega-3 maščobnih kislin, poviša pa se število stranskih produktov iz peroksidacije (t.i. prostih radikalov).

Ponavljajoče pomanjkanje krvi v možganih vodi v ishemije (pomanjkljivo oskrbo s krvjo v določenem tkivu). Po ponovni vzpostavitvi pretoka se prosti veliko število kisikovih radikalov, ki bistveno povišajo nitrozativni in oksidativni stres ter povzročajo poškodbe možganskih in živčnih celic.

Prav te poškodbe so povod za nastanek najrazličnejših bolezni – od možganske kapi, Parkinsonove bolezni, multiple skleroze pa vse do Alzheimerjeve bolezni. Kronični stres zaradi neprestanega vzburjenja simpatičnega živčevja je torej neposredno povezan z nastankom srčno-žilnih obolenj.

2. Aktivacija živčnih vlaken tipa C (počasi prevajajoča vlakna, ki povzročajo kronično/topo bolečino) in nevrogena vnetja

Počasi prevajajoča nemielinizirana živčna vlakna tipa C se aktivirajo in sprožijo povečano občutenje bolečine, kot tudi vnetja na perifernih organih. Živčni končiči pričnejo izločati vnetne beljakovine. Možganski centri za blaženje bolečine ne morejo več »utišati« signalov telesa, ki opozarjajo na številne in raznolike izvore bolečine v telesu – povzročajo pa jih otekanja in vnetja. Le-ta prizadenejo tako členke in sklepe kot tudi kožo.

3.  Funkcionalne motnje pri delovanju možganskega živčevja

Pogosti glavoboli, migrene, vnetja v predelu čeljusti, vnetja zobnih korenin in arterij nakazujejo na morebitne poškodbe vratne hrbtenice.

Področje oči:

• Mrena, zamegljen vid
• Izguba vidnega polja
• Vrtoglavica pri premikanju oči
• Boleče oči po dolgotrajnem branju
• Občutljivost na močno svetlobo
• Suhost veznice
• Dvojni vid
• Poslabšan nočni vid
• »Mušice« v očeh – pojav drobnih napak na leči, za katere se zdi, da lebdijo v vidnem polju
• Potreba po nošenju očal

Nos:

• Oteženo dihanje skozi nos, še posebej ponoči
• Nagnjenost k vnetjem v nosni votlini in nastanku polipov
• Nosni izcedek, krvavenje iz nosa
• Suha sluznica
• Poslabšan voh

Ušesa:

• Otežen sluh pri hrupu v ozadju, naglušnost
• Bolečine v notranjem ušesu
• Srbenje, ekcem ali vnetje na ušesih
• Preobčutljivost na hrup
• Tinitus, motnje sluha

Usta/žrelo:

• Vnetja žrela in ustne votline
• Otežena artikulacija z jezikom
• Izguba okusa, draženje v ustih
• Bolečine v žrelu
• Povečana občutljivost ustne sluznice
• Ugrizi pri grizenju
• Težave s požiranjem, krči v požiralniku

Grlo:

• Hripav glas, še posebej zjutraj
• Odpoved glasu pri daljšem govorjenju ali petju

Žvekalni sistem:

• Bolečine v mišicah in členkih za žvečenje
• Nesimetrična ustna odprtina
• Nepravilna postavitev zob
• Vnetja zobnih korenin in dlesni
• Parodontoza

Tilnik, ramena:

• Poševni položaj glave, npr. pri ležanju na hrbtu
• nespečnost
• nemiren spanec, nočne more
• napadi hitrega bitja srca, potenja, dviga krvnega tlaka
• jutranje bolečine v tilniku, omotičnost, zmanjšana želja po zajtrkovanju
• jutranje bolečine v ledvenem predelu hrbta

4. Povišanje vrednosti histamina

Pri približno 50% primerov nestabilnosti vratne hrbtenice se pojavijo povišane vrednosti histamina. Psihološki stres, telesne obremenitve in kemične snovi sprožijo hiter porast histamina.

Posledice povišanih ravni histamina so naslednje:

• Histamin kot prenašalec živčnih signalov aktivira možgansko aktivnost in zmožnost pomnjenja. Prevelike količine histamina vodijo v razdražljivost, nemir, impulzivnost in agresivnost.
• Krvno-možganska pregrada postane prepustna
• Poveča se sinteza dušikovega monoksida
• Krči gladkih mišic (črevesje, bronhiji…)
• Napadi razbijanja srca
• Preobčutljivost na pike žuželk ter s histaminom bogata živila in pijače
• Urtikarija (koprivnica), ki jo povzročajo kemični, fizični in psihični stresorji
• Cerebralna razdražljivost
• Povečano izločanje gastrina in želodčne kisline

5. Poškodbe celic v možganih in krvno-možganski pregradi

Že najmanjše poškodbe lobanje lahko povzročijo dvig S-100, proteina možganske pregrade. Vertikalni pretresi kot je hoja po trdi podlagi, vožnja avtomobila, skoki), pa tudi nošnja bremen in zasuki v vratni hrbtenici povzročijo hiter dvig s-100. Pri kronično visokem S-100 se lahko tvorijo protitelesa in nastanejo poškodbe živčevja.

6. Nitrozativni stres

Nitrozativni stres je posebna oblika oksidativnega stresa. Pojavi se, ko v celicah nastaja preveč strupenega dušikovega monoksida. Do tega pride zaradi infekcij, obremenjenosti s strupi in nestabilnosti vratne hrbtenice.

Če se nitrozativni stres pojavlja le kratek čas, ga telo lahko nevtralizira z zadostno količino antioksidantov. V primeru, da velika količina dušikovega monoksida vztraja dlje časa, postane nitrozativni stres kroničen. Zaloga antioksidantov počasi poide, zato dušikov monoksid prizadene neposredno škodo mitohondrijem, »elektrarnam« naših celic.

Iz dušikovega monoksida se poleg tega lahko razvijejo zelo agresivni radikali (npr. peroksnitrit), ki poškodujejo celice, celične organele, mitohondrije in encime. Včasih je škoda celo nepovratna. Med poškodovanimi encimi z lahkoto pristanejo tudi tisti, ki skrbijo za gradnjo hema, kar lahko nastane dokaj pogosta, ampak malo poznana presnovna motnja pirolurija.

Nitrozativni stres povzroči dvig nivoja strupov v telesu. Povzročajo ga kemikalije, težke kovine, kronična vnetja (ščitnice, črevesja …), poškodbe vratne hrbtenice, kronične infekcije (borelija, klamidija, itd.) in pretirano/dolgotrajno jemanje L-arginina.

Posledice nitrozativnega stresa odpravljamo tudi z jemanjem vitamina B12, ki je antagonist dušikovega monoksida, povzročitelja nitrozativnega stresa.

The post Razlogi za nestabilnost vratne hrbtenice appeared first on Avita.

Težke kovine v ribah

Ribe velikokrat vsebujejo težke kovine. Če pogosto jemo ribe, lahko to negativno vpliva na naše zdravje. Največ je v njih arzena, kadmija, svinca in živega srebra.

Na pogled se ne vidi, ali riba vsebuje veliko ali malo težkih kovin. Vsebnosti sicer le redko presegajo zakonske mejne vrednosti. Vendar pa ne moremo reči, da redna izpostavljenost težkim kovinam, tudi če so vrednosti v zakonsko dovoljenih mejah, človeku na dolgi rok ne škodijo. Sploh ker so v ribah prisotne tudi druge snovi (npr. pesticidi, mikropastika).

1. Aluminij iz embalaže prehaja v ribe

Aluminij sicer ni težka kovina, spada pa med kovine s škodljivim delovanjem. Pogosto ga najdemo prav v ribah. V neki raziskavi iz leta 1997 je bilo ugotovljeno, da je vsebnost aluminija posebno visoka v ribah, ki jih ulovijo blizu obale (zaradi onesnaženosti pristanišč).

Vendar je bolj problematičen aluminij v pakirni embalaži. Nedavna študija je pokazala, da je težava največja ravno pri ribah iz pločevink: 100 % rib iz analiziranih pločevink je vsebovalo aluminij in cink.

Aluminij pa v ribe ne prehaja le iz pločevink, ampak tudi iz drugih kemikalij, ki so v embalaži, npr. bisfenola A (v skoraj 10 % analiziranih vzorcev). To mehčalo deluje na hormonski sistem in lahko prispeva k nastanku hormonskih motenj. Vse ugotovljene vrednosti pa so bile nižje od mejnih vrednosti, kot jih določa Evropska agencija za varnost hrane.

2. Živo srebro: eno največjih tveganj za zdravje

Svetovna zdravstvena organizacija živo srebro uvršča med deset največjih nevarnosti za človekovo zdravje. Ribe, če jih redno uživamo, so najpogostejši vir živega srebra za človeka.

Pri živem srebru (podobno kot pri svincu) za nevarne veljajo organske spojine (npr. metil živo srebro), ki se lahko nalagajo v teles, pa tudi v možganih. 70 do 100 % živega srebra v ribah je metil živega srebra, torej organskega in zato strupenega.

Vsebnost živega srebra v ribah močno niha

Vsebnost živega srebra v ribah se razlikuje glede na vrsto rib. Ribe roparice ga na splošno vsebujejo več (npr. tuna, trska, skuša, saj, losos), saj se prehranjujejo z malimi ribami, raki in kozicami, ki že sami po sebi vsebujejo živo srebro. Zadnja leta se je vsebnost živega srebra v ribah na splošno povečala.

Nosečnice in otroci naj ne jedo rib, v katerih je živo srebro

Evropska agencija za varnost hrane svetuje, da naj majhni otroci, otroci in ženske v rodni dobi (seveda tudi nosečnice in doječe ženske) jedo le tiste vrste rib, pri katerih je vsebnost metil živega srebra nizka. Pri nosečnicah lahko metil živo srebro negativno vpliva na nevrološki razvoj ploda. Enako velja za otroke, saj se možgani po rojstvu še naprej razvijajo in bi jih lahko živo srebro poškodovalo.

Mejne vrednosti živega srebra

Od leta 1993 v EU je 500 µg/kg najvišja dovoljena vsebnost živega srebra v ribah in ribjih proizvodih. A kot običajno se tudi tu mejne vrednosti prilagajajo razmeram na trgu. Pri ribah z največjo vsebnostjo živega srebra (navadni jezik, morski pes, mečarica, jegulja) je tudi mejna vrednost določena višje, na 1000 µg/kg, saj sicer teh vrst rib ne bi smeli prodajati.

V veljavi pa je tudi strožja direktiva EU za okoljske standarde kakovosti, po kateri ribe ne smejo vsebovati več kot 20 µg živega srebra na kg sveže mase.

Vendar so mejne vrednosti iz okoljske direktive velikokrat presežene, kot so leta 2014 ugotovili avstrijski okoljevarstveniki. V 6 izmed 8 analiziranih vzorcev rib iz avstrijskih jezer in rek (zlatovčice, potočne postrvi, ozimice in krapi) je bila vsebnost živega srebra višja od dovoljene.

Trgovci pa se na okoljsko direktivo požvižgajo, saj ribe veljajo za ustrezne, če je vsebnost živega srebra nižja od 500 µg/kg, pa čeprav je to kar 25-krat več od najvišje vrednosti, ki jo določa okoljska direktiva.

3. Svinec in kadmij se kopičita v organizmu

Tudi pri svincu veljajo organske spojine za nevarnejše od anorganskega svinca. Ribe vsebujejo ravno organski svinec, torej nevarno različico. Svinec je še zlasti za otroke tako strupen, da o varnem odmerku sploh ne moremo govoriti. Svinec lahko pri otrocih povzroči okvare organov in učne težave.

Pri ribah so mejne vrednosti kadmija vedno znova prekoračene. Kakor svinec je tudi kadmij za ljudi zelo škodljiv (zlasti za jetra, ledvice in kosti).

4. Arzen v ribah: strupen ali varen?

Arzen je sicer strupen, a ribe vsebujejo predvsem organski arzen (arzenobetain), ki se v telesu niti presnavlja niti ne kopiči, ampak se hitro izloči. Zato naj bi bil toksikološko varen. Za ribe mejne vrednosti arzena niso določene, so pa npr. za riž.

V nasprotju z verjetno varnim organskim arzenom je anorganski arzen problematičen, saj se lahko v telesu kopiči in velja celo za rakotvornega. A kot kaže, tudi organski arzen ni tako varen, kot si morda mislimo. Neka britanska študija je že leta 2010 pokazala, da se tudi organski arzen v organizmu kopiči in se ne izloči tako hitro, kot so domnevali prej.

Druge škodljive snovi v ribah

Ribe pa ne vsebujejo le (težkih) kovin in mehčal, ampak tudi t. i. obstojna organska onesnaževala. To so škodljive snovi, ki se v okolju težko razgrajujejo, npr. zaviralci gorenja, dioksini in številni insekticidi, ki so že zdavnaj prepovedani, a so še vedno v prometu, npr. DDT (diklor-difenil-trikloretan), klordan in dieldrin.

Rakotvorne snovi in težke kovine (metil živo srebro, klorove spojine, dioksin itd.) se v ribah kopičijo in imajo v človeškem telesu deloma dolgo razpolovno dobo: razgradijo se šele čez več mesecev ali let.

V svoji prehrani bi torej morali imeti daljša obdobja brez uživanja rib, da bi si lahko organizem opomogel od škodljivih snovi in jih počasi razgradil. Če pa ribe jemo redno, organizem vseh teh snovi ne more popolnoma izločiti, saj vanj vedno znova vnašamo nove škodljive snovi z dolgo razpolovno dobo.

1. Zdravila v ribah

Podobno kakor velja za živali v množični živinoreji, je tudi v ribogojstvu življenjski prostor rib zelo utesnjen. Zato so tam na dnevnem redu bolezni in zajedavci – hkrati pa seveda tudi zdravila (antibiotiki ter sredstva proti zajedavcem in glivičnim boleznim).

2. Gliste v sušiju

Vedno več rib napadejo gliste, npr. vrste anisakis. Z njimi je okuženih kar 70 % atlantskih sledov, najti pa jih je tudi v več kot 70 drugih vrstah rib, in to čedalje več in pogosteje.

Te bele gliste so prisotne predvsem v ribjem drobovju. Šele po ulovu rib gliste preidejo v njihovo mišičnino, kjer jih zaužije človek.

Gliste poginejo pri kuhanju, pečenju, dimljenju in zamrzovanju (pri temperaturi, nižji od –20°C). Nevarnost okužbe z glistami torej nastopi le ob zaužitju surovih rib (če niso bile predhodno zamrznjene). Bolezen se imenuje anisakiaza. Pojavlja se predvsem na Japonskem, saj tam pojedo veliko sušija, torej surovih rib – zaradi čedalje večje priljubljenosti sušija pa že tudi drugod po svetu.

Gliste torej uničimo z zamrzovanjem in kuhanjem oz. pečenjem, zato naj ne bi škodile zdravju. Jih pa seveda vseeno zaužijemo. Če se okužite z glistami iz sušija, lahko to privede do vnetnih želodčnih in črevesnih težav.

Gliste je treba odkriti in odstraniti pri gastroskopiji – a le, če še niso prevrtale črevesne stene. V tem primeru bolnik potrebuje operacijo. Zdravil proti anisakiazi ni.

3. Ribe in tveganje za možganski tumor

Po podatkih neke kitajske študije iz leta 2020 se lahko zaradi uživanja predelanih rib za 88 % poveča tveganje za nastanek glioma, saj predelane ribe vsebujejo nitrate in nitrite. Gliom je najpogostejša oblika malignega tumorja na možganih. Sicer pa je veliko nitritov tudi v mesnih izdelkih, obdelanih z nitritno soljo za zorenje.

4. Mikroplastika v ribah

Mikroplastika je prisotna povsod v morjih in ribe jo zaužijejo s prehrano. Leta 2021 je bilo dognano, da je mikroplastiko najti v večini vrst rib, ki jih človek lovi za prehrano (npr. atlantska trska, evropski oslič, rdeči cipelj, evropska sardina).

Mikroplastika lahko škoduje človekovemu zdravju, saj utegne sprožiti ali okrepiti vnetne procese in imunske odzive.

5. Ribe in lupinarji povečajo tveganje za nastanek protina

Ribe v prehrani lahko povečajo tveganje za nastanek protina – revmatske bolezni, pri kateri zaradi kristalov sečne kisline nastopi vnetje sklepov. Ravno ribe in lupinarji vsebujejo veliko purinov. Ti se presnovijo v sečno kislino, ta pa lahko tvori kristale, ki povzročajo vnetja.

Neka raziskava iz leta 2004 je pokazala, da je tveganje za nastanek protina pri tistih udeležencih v raziskavi, ki so jedli največ rib in lupinarjev, za kar 51% višje kot pri tistih, ki so jedli najmanj rib. Pri mesu pa se je izkazalo, da imajo veliki ljubitelji mesa 41 % več možnosti, da bodo zboleli za protinom, kot ljudje, ki pojedo malo mesa. Ugotovljeno je bilo tudi, da uživanje rastlinskih živil z veliko purinov tveganja ne poveča.

6. Gojeni losos: ni primeren za nosečnice, doječe matere, otroke

Gojeni losos vsebuje občutno več škodljivih snovi kot prostoživeči. Razlog je predvsem v krmi, s katero v ribogojstvu hranijo losose. Raziskovalci zato svetujejo, naj ženske v rodni dobi, nosečnice in doječe matere ter otroci raje ne jedo gojenega lososa, temveč naj posegajo po drugih virih beljakovin in omega-3 maščobnih kislin.

The post Ali so ribe res tako zdrave? appeared first on Avita.

Prehrana z visokim deležem živalskih beljakovin in sladkorjev škoduje našemu organizmu. Pri njihovi presnovi nastanejo kisline (t.i. kisli presnovki), ki jih mora telo nevtralizirati z bazami (minerali). Pri preveliki količini kislin in hkratnem pomanjkanju mineralov se spremeni pH krvi, kar je zelo nevarno in lahko hitro umremo. Če imamo srečo, nas bo “samo” zadela kap. Da prepreči spremembo pH krvi, začne telo najprej jemati minerale iz hrane, nato pa iz zalog (zob, kosti, las). Ko jih zmanjka v skladiščih, smo v resni nevarnosti. Seveda prej izgubimo lase, zobje se začnejo majati, v sklepih začne škripati in boleti …

Posledica takšne prehrane je demineralizacija = zakisanost, ki nepreklicno vodi v nastanek večine sodobnih civilizacijskih bolezni. Sem sodijo: karies, parodontoza, osteoporoza, artroza, kap, arterioskleroza, krčne žile, bolezni medvretenčnih ploščic, dimeljske kile, akne, potenje nog, zobne obloge, gnojni mandlji, ekcemi, tur, podkožni tur, dermatitis, alergije, luskavica, odprta noga, hemoroidi, žolčni kamni, ledvični kamni, kamni v sečniku, revma, putika, artroza, kap, sladkorna bolezen, gastritis, Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen, artritis, Crohnova bolezen …

Najbolj nas zakisajo sladkor, sledijo jim ogljikovi hidrati, na zadnjem mestu pa je meso.

Zdravi ljudje si lahko brez skrbi privoščijo meso. Vendar ne toliko, kot smo ga navajeni jesti danes. Jemo ga tako, kot so si ga privoščili naši predniki, to je enkrat do dvakrat tedensko. Pod pogojem, da smo zdravi, torej če naši organi delujejo pravilno in nemoteno, nam meso ne bo škodilo. Sečne kisline, ki nastane pri njegovi presnovi, se bo telo znebilo brez težav. Drugače pa je, če je kislo-bazično ravnovesje v našem telesu porušeno. Telo se bo kislih presnovkov poskušalo znebiti s porabljanjem zalog mineralov v kosteh, zobeh in laseh. Ali pa bo kisle presnovke skladiščilo v maščobnih in drugih tkivih, zaradi česar bomo prej ali slej zboleli.

Posledica uživanja večjih količin mesa je tudi pojav gnitja v črevesju. Gnijoče meso nas zastruplja in uničuje črevesno floro. Gnitje beljakovin zlahka prepoznamo po vonju blata, ki močno smrdi, podobno kot pokvarjena jajca. Pomagamo si lahko z dodajanjem encimov, npr. z Enzymatinom.

Sladkor, še posebej prečiščeni, je strup za telo!

Prečiščeni sladkor in vsi izdelki iz prečiščenih ogljikovih hidratov (sem sodijo bela moka in izdelki iz nje, ki se v telesu razgradijo v sladkorje) v človeškem organizmu delujejo kot strup. Značilno zanje je, da ne vsebujejo mineralov, ki jih potrebujemo za njihovo presnovo. V procesu presnove iz sladkorja nastanejo kisli presnovki, ki za telo predstavljajo grožnjo. Organizem zato, da jih nevtralizira, načne zaloge mineralov v kosteh, zobeh, koži in laseh, telo pa postaja čedalje bolj demineralizirano oz. zakisano.

Nekoliko bolje je, če uživamo živila, ki poleg sladkorja vsebujejo tudi vitamine in minerale (npr. sadje). A tudi zanje velja previdnost: takšna živila naj bodo le občasen dodatek k prehrani. Dovolj je že en sadež na dan. Uživanje sladkih živil predstavlja še eno past: poleg tega, da nas sladkor zakisa, smo po njem tudi hitro siti. Po kosu torte nas velika skleda solate ne mika preveč, zaradi hitrega dviga in padca sladkorja v krvi, pa bomo kmalu zopet lačni – a ne solate, pač pa torte. Vsak nov kos slaščice pa nas dodatno zakisa …

Pot v zdravje je tlakovana z minerali, bazično hrano in razkisanjem!

Telo učinkovito razkisamo tako, da se namakamo v bazičnih kopelih, pijemo v vodi raztopljen bazični prašek ali uživamo bazične tablete. Bazični minerali bodo napolnili naše zaloge mineralov in zapolnili prazna mesta, ki nastanejo v celicah, ko strupi zapustijo naše telo. Pijemo sveže stisnjene bazične sokove ter poskrbimo za to, da je v naši prehrani vsaj 80 % bazičnih živil (zelenjava, stročnice, semena in sadje), kislih pa največ 20 %. In seveda, ne pozabimo na pitje zadostnih količin kakovostne vode, brez katere strupi ne bodo mogli zapustiti telesa.

The post Zakaj nas meso in sladkor zakisata? appeared first on Avita.

Termično delovanje živil

Živila glede na termično delovanje razdelimo v pet skupin: vroča (zelo yang), topla (yang), nevtralna, osvežujoča (yin) in hladna (zelo yin). Živila, ki vsebujejo veliko vode, delujejo bolj hladno kot tista z malo vode. To pa pomeni, da ima gomoljna zelena, ki je bila vzgojena z manj gnojil in je rasla počasneje, bolj kompakten gomolj in zato tudi manj vode, njegovo termično delovanje pa je manj hladno. Podobno je pri sadju: nezrelo in prehitro obrano sadje deluje zelo hladno in je težje prebavljivo kot pa sadje, ki ga v polni zrelosti utrgamo z drevesa in takoj zaužijemo.

Naslednje pomembno merilo pri določanju termičnosti živil je njihov izvor. Čim močneje je rastlina izpostavljena soncu, tem bolj hladno je njeno delovanje. Pomaranča, ki je rasla v bližini ekvatorja ima večji yin delež kot pa pomaranča iz Španije, podobno je pri papriki s Primorske in z Gorenjske. V toplih deželah je zaželjeno, da imajo živila visok delež yina in delujejo hladno oziroma osvežujoče, ker se na takšen način v telesu vzpostavi ravnotežje med vročim yangom in hladnim yinom. Najboljše za telo je, da uživamo sezonska živila, ki rastejo v domačem okolju in so dovolj zrela, saj bo to najbolje za notranje energijsko ravnovesje telesa.

Razpredelnica: Razporeditev živil glede na pet elementov >>>

Kaj jesti poleti

Poletje se po kitajskem koledarju začne približno 6.5. in konča 8.8. Poleti naj bi uživali predvsem osvežujoča in hladna živila, ki jih kombiniramo z nevtralnimi živili. Razmerje med hladno delujočimi in nevtralnimi/toplimi živili naj bi bilo najmanj 40:60. Če nam ni zelo vroče, naj bo delež navtralnih/toplih živil še višji.

Glede na okus in letni čas delimo živila v tradicionalni kitajski medicini na kisla (pomlad), grenka (poletje), sladka (med letnimi časi), pekoča (jesen) in slana (zima). Poleti bi torej lahko dodatno izbirali živila glede na okus; dobro bi nam dela grenka z osvežujočim in hladnim delovanjem. Sem spadajo na primer artičoke, belgijski radič, zelene solate, olive, rdeči radič, rdeča pesa, grenivke, kutine – to so sicer sezonska živila, vendar je izbor vseeno malo preveč omejen.

Večina zelenjave in sadja deluje osvežujoče, zato naj bodo spomladi in poleti pogosteje na jedilniku, jeseni pa zmanjšamo njihovo količino, še posebej delež surovih živil. V knjigah o tradicionalni kitajski medicini lahko najdemo veliko svaril pred prevelikim uživanjem presne hrane, ker se pri njihovi presnovi porabi preveč energije in organi oslabijo. Zaradi tega ostane veliko hrane neprebavljene in vitalne snovi v tej presni hrani se izločijo, ne da bi jih telo lahko uporabilo.

Po drugi strani pa je res, da je vitalna, živa hrana pri današnjem načinu prehranjevanja zelo pomembna. Nekih splošnih pravil ni, včasih je prenašamo več, včasih manj. Najbolje se je zanesti na lasten občutek, na splošno pa velja, da je lahko v toplih mesecih presne hrane več kot pa v mrzlih. Posebej previdne morajo biti osebe, ki uživajo veliko južnega sadja, mlečnih izdelkov in denaturiranih hranil (to so toplotno ali kako drugače predelana živila, ki v sebi nimajo več vitalnih snovi), kot so sladkarije, šumeče pijače, hitra hrana, druga hrana polna barvil, konzervansov in drugih dodatkov. Previdni naj bodo tudi tisti, ki opravljajo sedeče delo in so v slabi kondiciji.

Kaj nas hladi

Hladno deluje južno sadje, veliko jagodičevja, jogurt, paradižniki, alge in mineralna voda, pa tudi drugo sadje in zelenjava, če je prehitro pobrano in vsebuje veliko vode (na primer jabolka, kumare, paprika). Tudi pri izbiri teh živil prisluhnimo telesu in ne pretiravamo z njimi. Posebno poglavje so hladne pijače, ki jih poleti zelo radi pijemo. Za telo so namreč pravi šok, saj jih mora najprej segreti na telesno temperaturo in nato predelati. Takšne pijače nas ne ohladijo, ampak naredijo bolne. V toplih deželah pijejo raje čaje (na primer zelenega, kamiličnega, melisinega, metinega ali sadnega), ki so zelo yin in telo ohladijo na prijazen način.

Po približno 8. avgustu se začne kitajska jesen, ki ji vlada element kovina. Na prehodu iz enega v drugi letni čas bo energija pod vplivom elementa zemlja (približno od konca julija do druge polovice avgusta). Ta čas med letnimi časi se imenuje dojo čas in je zelo primeren, da si okrepimo želodec in vranico, dva zelo pomembna organa za prebavljanje. Naš jedilnik se mora takrat samo malo spremeniti, jesti moramo živila z več vode (zemlja je trda, žejna), zmanjšamo pa količino živil, ki nas hladijo (zemlja je lahko tudi hladna). V jeseni pa pridejo novi recepti.

The post Prehrana, ki nas ohladi appeared first on Avita.

Bojazen, da bomo prav zaradi sončenja dobili raka, je nesmisel; velja ravno obratno. Vsiljena nam je s strani industrije, ki nam prodaja kreme za sončenje s čedalje višjimi faktorji. Žal je tako, da krema, ki ima sončni faktor višji od 8, za 95 % zmanjša tvorjenje lastne zaloge vitamina D. Posledice tega so, da ljudem čedalje bolj primanjkuje vitamina D. Zmerno sončenje brez sončnih krem z visokimi zaščitnimi faktorji je ne le dovoljeno, ampak nujno. Zadošča že 15 minut sončenja brez močnih zaščitnih krem na dan (seveda ne v najbolj vročih urah, med 10. in 14. uro). V kremah za sončenje so pogosto različni, za zdravje škodljivi in rakotvorni dodatki, zato si letos kupimo kremo iz certificirane naravne kozmetike.

Priprava kože na poletje v treh korakih:

1. Piling

S pomočjo pilinga odstranimo mrtve celice, ki so se preko zime nabrale na površini kože. Zaradi odmrlih celic je koža brez sijaja in suha. Uporabljamo lahko masažno rokavico ali trak iz sisala, za obraz pa uporabimo ustrezen piling za obraz, ki je bazičen. Piling lahko pripravimo tudi sami: zmešamo Lubana losjon za telo, ki mu dodamo koruzni ali pšenični zdrob.

2. Nahranite kožo – od zunaj in od znotraj

Neželeni učinki sončenja so povezani s prostimi radikali, zaradi katerih se hitreje staramo, lahko pa tudi zbolimo (več o tem preberite v članku o antioksidantih). Najlažje škodljive posledice preprečimo tako, da telesu zagotovimo dovolj antioksidantov.

Nahranite kožo od znotraj

V skladu z 222 zdravstvenimi trditvami uredbe komisije EU št. 432/2012 za ohranjanje zdrave kože potrebujemo: cink, jod, niacin, riboflavin, vitamin A in vitamin C.

Najdemo jih:

*PDV = priporočen dnevni vnos

Pomagamo si lahko tudi s prehranskimi dopolnili, ki nam zagotovijo ustrezna hranila, kadar naša prehrana ni dovolj pestra ali ko so potrebe po hranilih večje, kot sicer (potovanje, menjava letnih časov, stres, večja obremenitev, spremembe življenjskih navad in okoliščin …).

Pri sončenju si lahko hitro poškodujemo kožo (vpliv UV žarkov), pa tudi sinteza kolagena se zmanjša. Proti poškodbam in staranju kože se je za zelo učinkovita izkazala kombinacija vitamina C in vitamina A. Vitamin C ščiti pred prostimi radikali, vitamin A pa pomaga, da bolj zdravo porjavimo.

Nahranite kožo od zunaj

Kožo od zunaj zaščitimo in negujemo s kakovostno kozmetiko z bazičnim pH, ki ima takšen pH kot zdrava koža. Dodani antioksidanti (vitamin E in provitamin B5) preprečujejo, da bi koža postala suha, poškodovana in postarana, saj jo obnavljajo in ščitijo pred stresom. Priporočamo vam, da po sončenju uporabite Losjon za telo Lubana in eno od bazičnih krem za obraz.

3. Hidratacija

Voda je za delovanje telesa ključna. V telesu imamo 55 do 75 % vode, ki jo dnevno izgubljamo s potenjem in dihanjem, veliko pa je porabimo za razstrupljanje. Voda koristi tudi koži, ki je naš največji organ. Pomanjkanje vode najprej opazimo na koži, ki postane suha, zgubana in neelastična. Voda koža navlaži, poveča njeno elastičnost in jo obnovi. Najbolj nam koristi prečiščena voda s čim manj primesmi, strupi, težkimi kovinami, pesticidi in hormonskimi motilci.

The post Kako kožo pripravimo na sončenje appeared first on Avita.

Medicinska stroka čedalje bolj napreduje, razvijajo se nova zdravila, znanstveniki prihajajo do novih spoznanj o človeškem telesu – pa smo zaradi tega ljudje kaj bolj zdravi? Na žalost velja prej nasprotno, saj se število obolelih za t.i. civilizacijskimi boleznimi vsako leto povečuje.

Medtem ko se medicina uspešno bori proti epidemičnim nalezljivim boleznim, pa ostaja proti sodobnim boleznim, ki so posledica nezdravega načina življenja in obilja, precej nemočna. Zaradi njihove vsesplošne prisotnosti med prebivalstvom jih imenujemo tudi »sodobne epidemije«.

Vzroki za civilizacijske bolezni

Vzrok za nastanek civilizacijskih bolezni tiči v sodobnem življenjskem slogu. Obilica stresa, nezdrava (hitra) hrana, preveč sedenja in premalo gibanja privedejo do porušenja ravnovesja v telesu, katerega posledica je vnetni proces.

Vnetni proces sprva poteka tiho, brez večjih simptomov (subklinično), vendar je prav zaradi tega tako zahrbten. Oboleli se ne zaveda, da v telesu poteka prava vojna, vse dokler ni vnetje tako razširjeno, da ga je izredno težko pozdraviti oz. že preide v kronično obliko bolezni. Po nekaterih podatkih naj bi tiha vnetja in njihove posledice bila v kar 70% primerih vzrok za smrt.

Akutna in kronična vnetja

Če je telo ranjeno ali pa se želi hitro znebiti tujka, bo odreagiralo z akutnim vnetjem. To je naravni obrambni mehanizem telesa, s katerim odstranjuje nevarne snovi in povzročitelje bolezni ter zdravi poškodovana tkiva. Vnetje prepoznamo po pordelosti, oteklini, pregrevanju tkiva, bolečini in gnojenju. Navadno traja nekaj dni, nato ga telo samo ustavi.

Kronično vnetje na drugi strani pa poteka manj burno, vendar drastično dlje časa, v nekaterih primerih ostane celo trajno. Pojavi se, ko telo vedno znova doleti nova obremenitev, ki ji ne more več kljubovati.

Kronična vnetja in nenehen boj z njimi predstavljajo še dodatno obremenitev za telo. Stanje znatno poslabšuje izpostavljenost strupom, težkim kovinam, trans maščobam in prehranskim aditivom, ki nas spremljajo na vsakem koraku.

Tiho vnetje lahko napade vsak telesni organ: črevesje (ulcerozni kolitis), notranje stene žil (arterioskleroza), živčevje in možgane (Alzheimerjeva bolezen, demenca), kosti (osteoporoza), sklepe (artritis), trebušno slinavko (sladkorna bolezen), sluznice (alergije) in spolne organe (neplodnost). Zaradi vnetja lahko organi predčasno odpovejo.

Uradna medicina s protibolečinskimi in kortikosteroidi sicer uspešno blaži akutna vnetja, vendar so ta zdravila zaradi številnih stranskih učinkov neprimerna za dolgotrajno uporabo, poleg tega zgolj blažijo posledico, ne odpravijo pa vzroka za nastanek vnetja.

Simptomi tihega vnetja

Simptomi tihega vnetja se razlikujejo od simptomov akutnega vnetja. Navadno se pordelost, oteklina in pregrevanje ne pojavijo, opazimo pa izčrpanost, šibkost in utrujenost. Včasih se pojavijo prav nasprotni simptomi – napetost, nemir, glavoboli in nespečnost. Ker so to zelo splošni simptomi, ki jih lahko povežemo s številnimi obolenji, nam tiho vnetje hitro izgine »z radarja«.

Dolgotrajna vnetja se sčasoma razvijejo v kronična obolenja, kot so demenca, depresija, kronična utrujenost, arterioskleroza, debelost, sladkorna bolezen tipa 2, tumorji, itd.

Vzroki za tiha vnetja

Tiho vnetje je navadno posledica kombinacije dejavnikov, ki smo jim izpostavljeni dlje časa. Naravni obrambni mehanizmi telesa zaradi preobremenjenosti odpovejo, sproži se verižna reakcija. Najpogostejši povzročitelji tihih vnetij v telesu so:

• stres (prenaprezanje, premalo sprostitve …);
• porušena črevesna flora (zaradi antibiotikov, napačne prehrane s preveč sladkorja, porušenega ravnovesja med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami, premalo sekundarnih rastlinskih snovi);
• okoljski strupi (elektrosmog, nikotin, pesticidi, zdravila);
• pomanjkanje telesne aktivnosti in svežega zraku.

Diagnosticiranje prikritih vnetij

• CRP in hsCRP

Verjetno se ob tem sprašujete, kako lahko pridemo tihemu vnetju na sled in ga zatremo že v kali, preden povzroči večjo škodo. Najbolje bo, da redno opravljamo preventivne zdravniške preglede, še posebej, če se iz neznanega razloga ne počutimo dobro.

V kolikor se telo že bojuje proti vnetju, je to mogoče ugotoviti s pregledom krvi. V ta namen nam v laboratoriju izmerijo vrednosti hsCRP (visoko občutljivega C-reaktivnega proteina) v krvi, ki velja za pokazatelja vnetnih procesov.

Za razliko od normalnega CRP, ki je znak akutnih vnetij (mejne vrednosti se pričnejo pri 5 mg/l), so povišane vrednosti hsCRP znak tihega vnetja, mejne vrednosti, ki nakazujejo obstoj vnetja, pa se začnejo že pri 0,1 mg/l do 0,5 mg/l.

• Presnova triptofana in kinurenina

Presnova triptofana je ključnega pomena za zdravje imunskega sistema. Večji del te pomembne aminokisline se porabi za izgradnjo koencimov in beljakovinskih struktur. Del triptofana se pretvori v »hormon spanja« melatonin, »hormon sreče« serotonin in v aminokislino kinurenin, katerega naloga je zaviranje pretiranih reakcij imunskega sistema.

Pri preveliki količini kinurenina se telo ne more več uspešno bojevati proti povzročiteljem bolezni. V primeru tihega vnetja se poruši encimsko ravnovesje, zaradi česar iz triptofana nastaja več kinurenina kot običajno, triptofana pa prične primanjkovati.

Pomanjkanje triptofana povzroči primanjkljaj serotonina in melatonina, zato se pojavijo depresivna občutja, krči, omejena gibljivost in nespečnost. Izmerjene presežne vrednosti kinurenina v krvi so lahko pokazatelj tihega vnetja v telesu.

• Razmerje med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami

Tudi razmerje med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami oz. med arahidonsko kislino in kislinama EPA/DHA je pomemben pokazatelj dogajanja v telesu.

Delovanje arahidonske kisline v telesu:

• Pospešuje vnetja,
• zvišuje krvni tlak,
• zoži žile in vodi v arteriosklerozo (poapnenje žil in trombozo),
• pospešuje razvoj srčno-žilnih bolezni.

Delovanje maščobnih kislin EPA in DHA:

• zavirajo vnetja,
• znižujejo krvni tlak,
• širijo žile,
• znižujejo nivo trigliceridov,
• varujejo pred demenco,
• preprečujejo vedenjske motnje in depresivna občutja.

Presežki omega-6 maščobnih kislin delujejo kot prilivanje olja na požar – pospešujejo vnetne procese. Določen delež omega-6 maščobnih kislin je sicer pomemben za telo, vendar je pri tem pomembno, da so v pravilnem razmerju z omega-3 maščobnimi kislinami.

Idealno razmerje je 1:3 (omega-3:omega-6), vendar je v sodobni prehrani močno porušeno v prid omega-6 maščobnim kislinam (tudi do razmerja 1:50!). Bolj kot se oddaljimo od idealnega razmerja, več prostih radikalov se sprošča v telesu.

Kot že vemo, so prosti radikali močni pospeševalci vnetij, hkrati pa rušijo imunološko ravnovesje v telesu. Analiza maščobnih kislin v krvi je tako tretji pokazatelj morebitnega tihega vnetja v telesu.

Koristne omega-3 maščobne kisline najdemo v olju alg, chia semenih, orehih, slanikih, lososu, ostrigah, kozicah ter ribjem in lanenem olju.

Živila, ki pospešujejo vnetja

Vnetja pospešujejo predvsem živila, pri kateri pride zaradi toplotne obdelave ali druge oblike predelave do vezave molekul sladkorja na beljakovinsko ali maščobno molekulo. Ob tem se sestava hrane ireverzibilno spremeni, tvorijo pa se tudi končni produkti z imenom AGE (advanced glycation end products), ki se lepijo na različna telesna tkiva in s tem omejujejo njihovo delovanje.

Med najbolj škodljiva živila v primeru vnetij prištevamo:

• alkohol,
• industrijska jedilna olja (palmovo olje, sončnično olje, margarina),
• trans maščobe (v ocvrtih jedeh, pecivu, omakah, sadnih rezinah …) ,
• predelana živila in predpripravljena hrana (npr. zmrznjene pice, sadni jogurti, sladkani kosmiči, sladkarije in pecivo),
• hrana z glutenom (žita, soja, koruza),
• prečiščen sladkor in fruktoza,
• predelano meso (klobase, hrenovke, salame …) in meso živali, ki so bile krmljene s sojo, koruzo ali drugimi viri omega-6 maščobnih kislin,
• vsa živila, na katera smo alergični ali jih slabo prenašamo (preobčutljivost na gluten, laktozo …),
• in mlečne izdelke.

Živila s protivnetnim delovanjem

Na srečo obstaja kar nekaj živil, ki zaradi ugodne sestave pomagajo uravnavati imunski sistem in s tem ponovno vzpostaviti primeren vnetni odziv v telesu.

V primeru kroničnih vnetij se svetuje uživanje:

• alg (klamatske alge, klorela, norveški kelp, spirulina… )
• mastne morske ribe (slaniki, skuše, polenovke, losos)
• začimbe in zelišča: ingver, kurkuma, čebulnice, česen, regrat, por, navadni komarček, klinčki, rožmarin, timijan, poper, čili, origano, peteršilj, koprive, pinije, grozdne peške
• sadje z visoko vsebnostjo polifenolov, flavonoidov in antioksidantov: borovnice, maline, ribez, murve, bezgove jagode, acai jagode, aronija, goji jagode, brusnice
• sadje z veliko encimi: papaja, ananas, guava, fige
• zelena zelenjava: špinača, brstični ohrovt, cvetača, brokoli, paprika, olive, stročji fižol, ohrovt
• korenike: astragalus, ginseng, maca, ašvaganda (ashwagandha), sibirski ginseng, korenina jama
• vitamin C (tudi kratkotrajno jemanje visokih odmerkov z infuzijo)

Zmanjševanje dejavnikov za tiha vnetja v vsakdanjem življenju

Ker je stres eden glavnih pospeševalcev vnetij, se mu je potrebno kar najbolj izogibati.

1.) Zgodnji odhod v posteljo

V posteljo se odpravimo pred 23. uro in vstajajmo kar se da zgodaj. Na ta način bomo naspani in hkrati imeli kar največ od dneva. Reden urnik spanja, ki nam zagotavlja 7 -8 ur spanca in s tem manj stresno življenje.

2.) Jutranja meditacija

Čeprav bi morda zjutraj najraje še malce poležali, pa bomo z 10-minutno meditacijo najboljše začeli dan, saj se bodo zbrale naše misli, hkrati pa bomo v dan stopili umirjeni.

3.) Dan brez telefona

Neprestano smo priklopljeni na mobilne naprave, ki oddajajo sevanje in nas vznemirjajo z neprestanim zvonenjem in opozarjanjem na obvestila. Sami nadzorujemo uporabo mobitela – naj ne bo obratno.

4.) Nasmejmo se – kar se da pogosto

Čeprav se zdi nasmeh tako preprost ukrep, pa ima zelo blagodejen učinek na telo in psiho. Zmanjšuje stres in sprošča obrazne mišice.

5.) Stopimo iz cone udobja

Naredimo nekaj nenavadnega, nekaj novega. Če se stalno vrtimo v krogu, ne bomo nikoli dosegli svojega polnega potenciala. Malce tveganja vnese v življenje razburljivost in dviguje samozavest. Ne bojmo se morebitnih neuspehov in padcev – so del življenja, iz njih se naučimo dragocene življenjske lekcije.

6.) Dihajmo pozorno

Dandanes dihamo plitvo in hitro. Nekajkrat na dan ozavestimo svoje dihanje in naredimo nekaj globokih vdihov, ki bodo ponesli kisik do vseh celic telesa. Počutili se bomo bolj zbrane in osredotočene.

7.) Privoščimo telesu zdravo hrano

Uživajmo protivnetno, vegetarijansko hrano z veliko sadja in zelenjave ter malo ali nič sladkorja, kruha in mleka.

8.) Ne kadimo in ne pijmo alkohola

9.) Ustrezna higiena ustne votline

Ustrezna higiena zob in dlesni je ključnega pomena, saj se od tod vnetja hitro razširijo po telesu.

10.) Zdrava črevesna flora

Črevesna mikroflora je temelj zdravja. Uživajmo živila, bogata s probiotiki in balastnimi snovmi (prebiotiki). Če imamo porušeno črevesno floro ali pa smo zakisani, se priporočajo metode čiščenja črevesja.

11.) Ukvarjajmo se s športom

Vsaj 20 minut dnevno poskrbimo za zmerno gibanje, ki pospeši prekrvavitev in dvigne srčni utrip.

The post Tiha vnetja so skrita nevarnost v telesu appeared first on Avita.

V slovenščino imamo prevedene knjige dr. Petra D’Adama, ki velja za pionirja na tem področju. V številnih knjigah, pa tudi na spletu, si lahko preberete, kaj se skriva za temi priporočili. Na kratko: gre za lektine v nekaterih živilih, ki niso združljivi z antigeni v vaši krvni skupini in zato uničujejo črevesno sluznico. Lektini povzročajo vnetja in sindrom prepustnega črevesja ter tvorijo strupe, ki se lahko razširijo povsod po telesu.

Koristi prehranjevanja po krvnih skupinah

Spisek koristi je dolg, najpomembnejše pa so:

• manj težav pri presnovi in prebavi hrane;
• bolečine zaradi kroničnih težav se zmanjšajo ali celo izginejo;
• limfa deluje bolje, zato nismo otečeni in bolje razstrupljamo;
• izboljšajo se koža, lasje in nohti;
• shujšamo ali se poredimo na idealno telesno težo,
• smo vitalnejši in se počasneje staramo.

Vsaka krvna skupina ima nekaj živil, ki so res zelo škodljiva in se jih moramo brezkompromisno izogibati:

• Krvna skupina 0 – pšenica, koruza, navadni fižol, leča, arašidi, krompir
• Krvna skupina A – krompir, zelje, paradižnik, jajčevci, banane, ledvičasti fižol, fižol lima
• Krvna skupina B – piščanec, paradižnik, koruza, ajda, leča, arašidi, sezamova semena
• Krvna skupina AB – piščanec, nekatere vrste belih rib, koruza, ajda, ledvičasti fižol, fižol lima

Kako se lotiti sprememb, če imate krvno skupino 0:

Naredite jasne (letne, mesečne, dnevne) akcijske načrte in se izogibajte impulzivnosti (tudi pri denarju). Pri sestavi načrtov bodite kreativni in iznajdljivi. Kadar vam je dolgčas, namreč želite monotonijo razbiti z nerazumljivimi tveganji.

Spremembe v življenjskem slogu uvajajte postopoma. Ko izpolnite neko nalogo, se nagradite.

Vse obroke, tudi prigrizke, zaužijte počasi in v miru.

Kadar ste nemirni ali si zaželite kaj prepovedanega (alkohol, tobak, droge, sladkor), se fizično razgibajte. Vsaj trikrat na teden vadite aerobno oz. vsak dan, če veliko sedite.

Izogibajte se antidepresivom. Ljudje s krvno skupino 0 zelo dobro prenaša 5-htp, ki zvišuje raven dopamina in serotonina.

Seznam živil – krvna skupina 0  >>>

Kako se lotiti sprememb, če imate krvno skupino A:

Negujte kreativnost in samoizražanje skozi umetnost.

Dosledno se držite stalnega urnika. Zaspite najkasneje ob 22. uri in spite najmanj sedem ur in pol. Ne poležavajte; takoj ko vstanete, začnite »migati«.

Med delovnim časom si vzemite najmanj dva odmora po 20 minut – za razmišljanje, meditacijo, ozaveščanje potreb. Delo (psihično, fizično) razbijte na več segmentov.

Jejte več manjših obrokov (4 do 6) in jih ne izpuščajte. Hrano temeljito prežvečite. Dan začnite z več beljakovinami in končajte z manj (zaradi nizke želodčne kisline).

Nervoze ne kompenzirajte s hrano. Raje o problemih spregovorite na glas. Bodite odločni, saj obotavljanje zvišuje raven kortizola (stresa).

Vsaj trikrat tedensko izvajajte jogo ali meditacijo (30 do 45 minut) za sproščanje. En dan v mesecu bodite sami in v tišini.

Med vadbo se ustavite, preden dosežete svojo skrajno mejo. Čim večkrat pojdite v naravo, saj vam terapija naravne svetlobe dobro dene.

Seznam živil – krvna skupina A  >>>

Kako se lotiti sprememb, če imate krvno skupino B:

Za vas je zelo pomembna vizualizacija: kar si lahko predstavljate, to tudi dosežete. Med odmori se sproščajte z vizualizacijo.

Poiščite načine, kako izraziti svojo nekonvencionalno plat. Vsak dan 20 minut preživite ob kakšni kreativni nalogi, ki zahteva vašo popolno pozornost.

Jejte redno, dovolj obilno in več manjših obrokov. Načrtujte obroke vnaprej, predvsem malice in prigrizke. Pri utrujenosti zaužijte beljakovine.

Načrtujte aktivnosti in upoštevajte cirkadiani ciklus. Zaspite vsak dan ob istem času, najkasneje ob 22. uri, in spite najmanj sedem ur in pol. Podnevi bodite na sončni svetlobi. Pri vzpostavljanju ritma budnosti in spanja vam lahko zelo pomagata melatonin in B12 v obliki metilkobalamina.

Aktivnosti naj bodo aerobno manj zahtevne, vključujejo naj mentalne izzive in soigralce (tenis, borilne veščine, kolesarjenje, golf, pohodništvo).

Poiščite si skupinsko aktivnost, povežite se z enako mislečimi, saj ste rojeni za povezovanje in mreženje.

Seznam živil – krvna skupina B  >>>

Kako se lotiti sprememb, če imate krvno skupino AB:

Spremembe življenjskega sloga uvajajte postopoma. Naredite jasne (letne, mesečne, dnevne) akcijske načrte in ne poskušajte vsega opraviti naenkrat.

Ne jejte premalo in ne izpuščajte obrokov. Načrtujte prehrano. Jejte »kraljevi« zajtrk z veliko beljakovinami, zvečer pa malo beljakovin (zaradi pomanjkanja želodčne kisline in encimov). Kofein vam zelo škoduje, saj zvišuje raven adrenalina. Izogibajte se dietam z malo kalorijami.

Ne podlegajte ritualom in ritualističnemu razmišljanju. Ne premlevajte problemov, na katere ne morete vplivati. Koristijo vam vaje vizualizacije.

Po opravljeni nalogi se nagradite. Obdarujte tudi druge, saj ste naravni filantrop in empat.

Izogibajte se tekmovalnosti. Bodite družabni in se vključite v skupinske aktivnosti s podobno mislečimi.

Potrebujete tudi čas zase. Ukvarjajte se s športom, hobijem ali aktivnostmi, kjer ste lahko sami.

Največja nevarnost za vas pa so vaša čustva, ki jih zadržujete v sebi, še posebej jeza in sovražnost.

Seznam živil – krvna skupina AB  >>>

Vir za nasvete: knjiga “4 načini prehrane za 4 krvne skupine” (avtor dr. Peter D’Adamo, založba Cangura).

The post Prehranjevanje po krvnih skupinah appeared first on Avita.