Zakisanje = demineralizacija
Prehrana z visokim deležem živalskih beljakovin in sladkorjev škoduje našemu organizmu. Pri njihovi presnovi nastanejo kisline (t.i. kisli presnovki), ki jih mora telo nevtralizirati z bazami (minerali). Pri preveliki količini kislin in hkratnem pomanjkanju mineralov se spremeni pH krvi, kar je zelo nevarno in lahko hitro umremo. Če imamo srečo, nas bo “samo” zadela kap. Da prepreči spremembo pH krvi, začne telo najprej jemati minerale iz hrane, nato pa iz zalog (zob, kosti, las). Ko jih zmanjka v skladiščih, smo v resni nevarnosti. Seveda prej izgubimo lase, zobje se začnejo majati, v sklepih začne škripati in boleti …
Posledica takšne prehrane je demineralizacija = zakisanost, ki nepreklicno vodi v nastanek večine sodobnih civilizacijskih bolezni. Sem sodijo: karies, parodontoza, osteoporoza, artroza, kap, arterioskleroza, krčne žile, bolezni medvretenčnih ploščic, dimeljske kile, akne, potenje nog, zobne obloge, gnojni mandlji, ekcemi, tur, podkožni tur, dermatitis, alergije, luskavica, odprta noga, hemoroidi, žolčni kamni, ledvični kamni, kamni v sečniku, revma, putika, artroza, kap, sladkorna bolezen, gastritis, Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen, artritis, Crohnova bolezen …
Najbolj nas zakisajo sladkor, sledijo jim ogljikovi hidrati, na zadnjem mestu pa je meso.
Zdravi ljudje si lahko brez skrbi privoščijo meso. Vendar ne toliko, kot smo ga navajeni jesti danes. Jemo ga tako, kot so si ga privoščili naši predniki, to je enkrat do dvakrat tedensko. Pod pogojem, da smo zdravi, torej če naši organi delujejo pravilno in nemoteno, nam meso ne bo škodilo. Sečne kisline, ki nastane pri njegovi presnovi, se bo telo znebilo brez težav. Drugače pa je, če je kislo-bazično ravnovesje v našem telesu porušeno. Telo se bo kislih presnovkov poskušalo znebiti s porabljanjem zalog mineralov v kosteh, zobeh in laseh. Ali pa bo kisle presnovke skladiščilo v maščobnih in drugih tkivih, zaradi česar bomo prej ali slej zboleli.
Posledica uživanja večjih količin mesa je tudi pojav gnitja v črevesju. Gnijoče meso nas zastruplja in uničuje črevesno floro. Gnitje beljakovin zlahka prepoznamo po vonju blata, ki močno smrdi, podobno kot pokvarjena jajca. Pomagamo si lahko z dodajanjem encimov, npr. z Enzymatinom.
Sladkor, še posebej prečiščeni, je strup za telo!
Prečiščeni sladkor in vsi izdelki iz prečiščenih ogljikovih hidratov (sem sodijo bela moka in izdelki iz nje, ki se v telesu razgradijo v sladkorje) v človeškem organizmu delujejo kot strup. Značilno zanje je, da ne vsebujejo mineralov, ki jih potrebujemo za njihovo presnovo. V procesu presnove iz sladkorja nastanejo kisli presnovki, ki za telo predstavljajo grožnjo. Organizem zato, da jih nevtralizira, načne zaloge mineralov v kosteh, zobeh, koži in laseh, telo pa postaja čedalje bolj demineralizirano oz. zakisano.
Nekoliko bolje je, če uživamo živila, ki poleg sladkorja vsebujejo tudi vitamine in minerale (npr. sadje). A tudi zanje velja previdnost: takšna živila naj bodo le občasen dodatek k prehrani. Dovolj je že en sadež na dan. Uživanje sladkih živil predstavlja še eno past: poleg tega, da nas sladkor zakisa, smo po njem tudi hitro siti. Po kosu torte nas velika skleda solate ne mika preveč, zaradi hitrega dviga in padca sladkorja v krvi, pa bomo kmalu zopet lačni – a ne solate, pač pa torte. Vsak nov kos slaščice pa nas dodatno zakisa …
Pot v zdravje je tlakovana z minerali, bazično hrano in razkisanjem!
Telo učinkovito razkisamo tako, da se namakamo v bazičnih kopelih, pijemo v vodi raztopljen bazični prašek ali uživamo bazične tablete. Bazični minerali bodo napolnili naše zaloge mineralov in zapolnili prazna mesta, ki nastanejo v celicah, ko strupi zapustijo naše telo. Pijemo sveže stisnjene bazične sokove ter poskrbimo za to, da je v naši prehrani vsaj 80 % bazičnih živil (zelenjava, stročnice, semena in sadje), kislih pa največ 20 %. In seveda, ne pozabimo na pitje zadostnih količin kakovostne vode, brez katere strupi ne bodo mogli zapustiti telesa.