Vpliv sladkorja na otroško psiho

Sladkor povzroči željo po sladkem.

Več sladkorja, kot pojeste, več si ga boste želeli. Obrok z veliko sladkorja dvigne nivo glukoze v krvi, ki povzroči izločanje inzulina. Dodani inzulin povzroči željo po še več sladkorja, kar povzroči nova nihanja.

Občutljivost na sladkor

Dokazano je, da so nekateri ljudje bolj občutljivi na sladkor, kar pomeni, da sladkor neposredno vpliva na njihovo vedenje. Še posebej občutljivi so otroci, mlajši bolj kot starejši (kot navaja Dr. Keith Conners v knjigi Feeding the Brain). To je lahko povezano z dejstvom, da se možgani v predšolski dobi zelo hitro razvijajo in so zato tudi vplivi sladkorja na vedenje in sposobnost učenja pri otrocih toliko večji.

Dokazano: sladkor vpliva na učne sposobnosti in vedenje otrok

Raziskovalci so predšolskim otrokom ponudili pijačo z velikim deležem sladkorja in njihovo vedenje primerjali z otroci, ki so popili nesladkano pijačo. Otroci v skupini, ki je spila sladkano pijačo, so imeli pri reševanju nalog več težav, bili pa so tudi bolj nemirni. Več ko otroci zaužijejo sladkorja, manjša je njihova sposobnost koncentracije in učenja.

Pri otrocih je dvig adrenalina po zaužitem sladkorju večji in traja dlje časa, kot pri odraslih. Po zaužitju sladkorja se poveča aktivnost tako pri hiperaktivnih kot pri normalnih otrocih, vendar hiperaktivni otroci postanejo tudi bolj agresivni. Zaradi obroka z veliko sladkorja se poveča tudi izločanje stresnega hormona kortizola, ki ima odločilno vlogo pri uravnavanju krvnega sladkorja. Visok nivo adrenalina ali nizek nivo sladkorja v krvi pa povzročita nenormalno vedenje.

Sladkor – strup, ki povzroča alkoholno omamo

Sladkor je najljubša hrana parazitov in glivic, ki nas zastrupljajo z aflatoksini. V procesu presnove sladkorja pride do vretja, pri čemer nastaja alkohol, ki je strup za možganske celice. Alkohol povzroča tudi dehidriranost – brez vode pa možgani ne morejo dobro delovati, saj vsebujejo kar od 80 do 90 % vode.

Količino zaužitega sladkorja je danes veliko težje nadzorovati, kot nekoč, saj sladkor dodajajo tudi v izdelke, kjer ga sploh ne bi pričakovali. Sladkor je ceneno »mašilo«, ki poveča volumen oziroma težo izdelka. Hrani, ki bi sicer imela okus po kartonu, skupaj z drugimi potencialno škodljivimi aditivi močno izboljša okus. Dobiček proizvajalca je tako precej večji.

Če želimo vedeti, koliko sladkorja je v naši prehrani, se moramo navaditi dobro pregledovati deklaracije na izdelkih, uživati čim manj že pripravljenih obrokov in čim več obrokov pripraviti sami iz osnovnih živil.

Primerna velikost in sestava otroških obrokov

Otroci so dva-, tri- ali štirikrat lažji od odraslih ljudi, zato mora biti tudi količina hrane ustrezno manjša. Na to dejstvo ne bi smeli pozabiti pri obrokih, še posebej pa ne pri količini sladkarij in drugih živil, ki vsebujejo sladkor (npr. sveže ali suho sadje).

Otroški zajtrki so žal velikokrat polni enostavnih in sestavljenih ogljikovih hidratov. Različni že pripravljeni kosmiči za zajtrk vsebujejo velike količine sladkorja in sestavljenih ogljikovih hidratov, ki se v telesu spremenijo v sladkor, zato niso najboljša izbira. Rjavi sladkor je le za odtenek boljši od belega, pa tudi fruktoza, sadni sladkor, med ali javorjev sirup v telesu povzročijo povsem enak odziv.

Dodajanje beljakovin v prehrano in izločanje sladkorja omili vedenjske in učne težave, zato je zelo pomembno, da je vsak obrok uravnotežen. Še zlasti to velja za zajtrk kot najpomembnejši obrok dneva. Še več o tem, kakšna naj bo sodobna prehrana, lahko preberete v članku Sodobna prehranska piramida.