7 nasvetov za krepitev imunskega sistema pri otrocih

Nasveti za krepitev imunskega sistema, ki smo jih tokrat pripravili za vas, so preizkušeni v ordinaciji, in to ne samo v naši, temveč tudi pri drugih terapevtih. Ko jih boste prebrali, boste mogoče zavzdihnili in rekli, da je to pri vašem otroku nemogoče izpeljati. Svetujemo vam, da besedilo še enkrat preberete, skličete družinski sestanek in naredite načrt za izvedbo spodnjih sedmih točk. Začnite takoj, brez izgovorov, sodelujejo naj vsi družinski člani. Dobri zgledi so največ, kar lahko daste svojemu otroku, več so vredni kot naložbeno varčevanje, igrače ali novi računalnik.

Lahko katerega od nasvetov izpustite? Ne, to ste verjetno počeli že do zdaj in se ni obneslo. Pri otrocih, ki jeseni in pozimi večkrat zbolijo (prehladi, angine, vnetje ušes), je mogoč samo celostni pristop h krepitvi imunskega sistema.

1. Otrok naj vsak dan uživa probiotike

Več kot 70 odstotkov celic imunskega sistema je v črevesju, zato moramo poskrbeti za zdravo črevesno floro. Izogibajte se probiotičnim jogurtom in podobnim napitkom, saj veliko otrok zelo slabo prenaša kravje mleko. Probiotičnih bakterij v jogurtih je po navadi zelo malo, sestava teh bakterij pa za otroke do tretjega leta celo ni primerna. Otrok naj vsak dan zaužije eno jedilno žlico kislega zelja ali posebne probiotike za otroke.

2. Izogibajte se antibiotikov in preparatov za zniževanje vročine

Črevesna flora potrebuje po terapiji z antibiotiki približno šest mesecev, da se obnovi. Med tem časom smo nekajkrat bolj neodporni na bolezni, imunski sistem je močno obremenjen in velikokrat ponovno zbolimo. Po navadi sledi še en odmerek antibiotikov in zopet smo na začetku. Kakšno škodo naredijo antibiotiki pri majhnih otrocih, ki jim imunski sistem šele zori!

Po končani terapiji z antibiotiki mora otrok takoj začeti uživati probiotike. Na trgu so na voljo zelo dobri probiotiki, namenjeni samo otrokom (na primer Bactoflor). Otrok jih mora uživati najmanj tri mesece, še bolje šest.

Antibiotiki so namenjeni zdravljenju, ko smo v življenjski nevarnosti. Bronhitis, angina ali vnetje ušes niso razlog za takojšnje jemanje antibiotikov, tudi če v laboratorijskih preiskavah ugotovijo bakterije (streptokoke). Pri otrocih lahko najprej počakamo od štiri do pet dni in opazujemo, ali bo telo samo opravilo z boleznijo. Glede na izkušnje iz ordinacije je pri 95 odstotkih otrok stanje po treh do štirih dneh precej boljše, in antibiotiki niso potrebni.

Zelo pomembno je, da otroku ne znižujemo telesne vročine, dokler to res ni potrebno. Jutranja telesna temperatura okrog 39 stopinj in popoldanska okrog 40 stopinj še nista razlog za zniževanje vročine. Naš imunski sistem dela pri vročini hitreje in bolje, zato ga sredstva za zniževanje vročine (sirupi, tablete, svečke) slabijo. Velikokrat se zgodi, da mora otrok zaradi prehitrega zniževanja vročine začeti terapijo z antibiotiki. Pri visoki vročini naj otrok pije veliko tekočine (čisto vodo, limonado in čaje brez sladkorja), da ne bo dehidriral. Včasih ga je treba dodatno spodbujati, saj se s pitjem izloči veliko strupov in povzročiteljev bolezni, zato bo hitreje ozdravel.

3. Biološko pridelani sadje, zelenjava in meso

Strupi v živilih uničujejo črevesno floro in slabijo imunski sistem. Zato naj otrok s slabim imunskim sistemom ne uživa svinjskega mesa, uživa naj kakovostno meso in perutnino (ne s farm). Vse, kar dobijo živali s hrano (antibiotike, rastne hormone), se z mesom prenese na človeka. Tudi sadje in zelenjava sta močno obremenjena s strupi, še posebej jagode, češnje, grozdje, nektarine, marelice, banane, paprika, špinača, solata, stročji fižol, krompir, kumarice, bučke. Po izsledkih testov okoljevarstvene organizacije Greenpeace največ oporečnega sadja in zelenjave uvozimo iz Italije, Španije in Turčije.

4. Vitamini in maščobne kisline

Vsi vemo, kako pomembni so vitamini. Vendar telesa ne krepijo samo vitamini, ampak sodelujejo tudi sekundarne rastlinske snovi. Izogibajte se umetnih, anorgansko pridobljenih vitaminov, zaupajte raje naravi. Otroci imajo zelo radi sveže stisnjene sokove, še posebej če lahko sodelujejo pri delu. Vendar, pozor! Za sveže sokove uporabite predvsem zelenjavo in malo sadja. Sokove uživamo kot samostojen obrok, za zajtrk ali malico, ne pri kosilu.

Pomembno je, da sveže stisnjenim sokovom dodamo čajno žličko kakovostnega olja, saj vitamini A, D in E niso vodotopni in telo za to, da bi vsrkalo vse koristne snovi, potrebuje ob presnovi teh vitaminov kakovostne maščobe. V kakovostnem olju so nenasičene maščobne kisline, ki so za telo zelo pomembne (ne more jih samo ustvariti), poleg tega delujejo protivnetno in krepijo imunski sistem.

5. Gibanje na svežem zraku

Otroci naj se tudi pozimi vsak dan gibljejo na svežem zraku, saj s tem spodbujajo delovanje limfnega sistema. Sončni žarki pomagajo pri nastanku vitamina D. Čist zrak je pomemben za dihanje, zato se z otroki čim večkrat odpravite na izlet v naravo. Otroško sobo (in seveda druge prostore v stanovanju) pogosto in temeljito prezračite; odlično je, da otrok spi pri odprtem oknu.

6. Spanje

Spanec je pomemben pri regeneraciji telesa, zato naj se otroci pravočasno odpravijo spat. Poskrbite, da v bližini postelje (tudi vaše) ne bo elektrosmoga (več o tem si lahko preberete tukaj).

7. Smeh

Zdrav in zadovoljen otrok se veliko smeji, zato je pomanjkanje smeha lahko znak, da je z vašim otrokom nekaj narobe. Pogovorite se in raziščite, kaj ga teži. Naloga otrok je, da so otroci. Velikokrat pa od njih zahtevamo preveč in jih prehitro obravnavamo kot odrasle. Smeh je pol zdravja, pravi pregovor. Ugasnite televizor, poiščite zabavno družabno igro in imunski sistem celotne družine se bo okrepil. Če boste izgubljali pri igri, se spomnite na še en pregovor, jeza škoduje lepoti.