Stres in pomanjkanje hranilnih snovi (3. del)

Bolezni | 26. 11. 2018

Ko doživimo psihičen ali fizičen stres, se povečajo potrebe tudi po mineralih. Samo tako se lahko telo ubrani pred škodljivimi posledicami stresa. Pomembni so elementi v ledeh, še bolj pa esencialni minerali kot so magnezij, cink, železo. Velikokrat pa pri stresu pozabimo na kakovostne aminokisline, še posebej, če smo pod stresom in opravljamo fizično težko delo.

3. Učinek stresa na mineralne snovi in snovi v sledeh

Da bi se lahko organizem uspešno branil pred posledicami stresa, potrebuje zadostno količino življenjsko pomembnih mineralov in elementov v sledeh. Z njihovo pomočjo se prenašajo živčni signali, presnova in zagotavljanje energije pa delujeta nemoteno. Dandanes ljudje zaradi čedalje hitrejšega tempa življenja in nepravilnega prehranjevanja ne pokrivamo potreb po esencialnih mineralih in elementih v sledeh, zaradi česar smo v stresnih situacijah bolj izpostavljeni učinkom stresa.

3A. Učinek stresa na nivo kalcija

V primeru pomanjkanja kalcija se signali med živčnimi celicami ne prenašajo brez ustrezne regulacije. Živčni sistem je vzdražen, kar vodi v zmanjšanje telesnih in psihičnih sposobnosti kot tudi v živčni nemir.

3B. Učinek stresa na nivo magnezija, cinka in železa

Če se pogosto počutimo utrujeni, tako fizično kot psihično, potem velja pomisliti na pomanjkanje magnezija, cinka in železa v telesu. V obdobjih povečanega dela in stres se temu primerno povečajo tudi potrebe po teh treh mineralih. Magnezij, cink in železo so soudeleženi pri encimskih reakcijah v telesu. V kolikor jih primanjkuje, se encimske reakcije upočasnijo, upočasnijo pa se tudi presnovni procesi.

Brez magnezija lahko telo le pomanjkljivo zagotavlja energijo, kar vpliva na mišično aktivnost in delovanje centralnega živčnega sistema. Pojavi se trzanje mišic in mišični krči. Na nivoju centralnega živčnega sistema se pojavijo znaki pretirane razdraženosti in motnje koncentracije. Ker magnezij zavira sproščanje adrenalina in noradrenalina, s tem blaži tudi učinke stresa.

Pomanjkanje cinka poruši kislinsko-bazično ravnotežje v telesu, poveča izločanje natrija in vode iz telesa, oslabi razgradnjo alkohola in ob tem še moti prebavo beljakovin. Ob pomanjkanju cinka imajo prosti radikali neoviran dostop do celic, ki jih z lahkoto poškodujejo. Enako velja tudi za težke kovine. Pojavijo se težave pri učenju, hiperaktivnost in agresivnost.

Železo kot element v sledeh je nepogrešljivo pri presnovi energije in obrambi telesa pred prostimi radikali. Ob pomanjkanju železa se pojavijo pomanjkanje apetita, utrujenost, občutljivost na spremembe vremena, nervoza in glavoboli.

3C. Učinek stresa na nivo kroma

V stresnih situacijah se izločajo povišane količine kortizola, kar pospešuje razgradnjo glukoze. Za predelavo glukoze se porabijo velike količine inzulina. Krom je v telesu povezan z inzulinom v kompleks, ob pospešenem izločanju inzulina, pa se iz telesa izgublja tudi krom. Nivo kroma v krvi pade, pojavijo se znaki pomanjkanja. Ker inzulin in krom delujeta vzajemno, se ob pomanjkanju kroma pojavi tudi pomanjkanje inzulina, nivo glukoze po jedi pa je previsok. Pojavi se pomanjkanje energije in motnje živčnega sistema.

4. Učinek stresa na beljakovine in aminokisline

V stresnih situacijah potrebuje telo dodatne visokokakovostne beljakovine. Takšne najdemo v zelenjavi, nekaterih ribah in mesnih izdelkih. Beljakovine se namreč zaradi povišanega kortizola hitreje porabljajo, zato jih je potrebno uživati v večjih količinah. Enako velja za aminokisline – poveča se potreba po levcinu, izolevcinu, valinu, tirozinu, histidinu in glutaminu. V času hudega stresa se porablja mišična masa in telesu lastne beljakovine, zato se aminokisline ne morejo shranjevati. Kaj kmalu pride do pomanjkanja beljakovin, ki so sestavljene iz aminokislin. Prav zato morajo vsi, ki so redno izpostavljeni psihičnim in fizičnim naporom še toliko pogosteje posegati po živilih, bogatih z beljakovinami – od oreščkov, rib, mesa, sira pa vse do soje.

Razvejane aminokisline in glutamin služijo telesu kot pomemben vir energije, saj z njo oskrbujejo tako imunski sistem kot tudi posamezne organe. Pomanjkanje aminokislin se kaže navzven z utrujenostjo, motnjami koncentracije in zmanjšanimi sposobnostmi.

5. Stres in težko fizično delo

Delavci, ko opravljajo težaško ali nočno delo, so telesno zelo obremenjeni, zato ne preseneča, da pogosto občutijo napetost, izpostavljeni pa so tudi raznim obolenjem. Stresorji, ki so jim izpostavljeni, obsegajo hrup, močno sonce, mraz, vročina, porušen bioritem, pomanjkanje spanca…Bolj, kot je delo težaško, več hranilnih snovi je potrebno zagotoviti telesu. Še posebej pomembni so ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine, ki telesu nudijo potrebno energijo.

Delavci, ki opravljajo težaško delo, izgubljajo velike količine tekočine s potenjem. S potom iz telesa odtekajo tudi vodotopni vitamini in minerali (vitamini B1, B2, B6, B9, B12 in C ter minerali kalcij, kalij, natrij, magnezij, fosfat, sulfat in klorid). Delavci naj bodo pozorni na zadosten vnos tekočin, elektrolitov in vitaminov.

S potom izgubimo veliko natrija (beli madeži na oblekah). Ob preveliki izgubi natrija se pojavi vrtoglavica, zmedenost in težave z orientacijo pa tudi mišični krči, motnje kislinsko-bazičnega ravnovesja in težave pri transportu hranilnih snovi po telesu. Podobni simptomi se pojavijo tudi ob izgubah kalija s potenjem.

Delavci, ki delajo nočno delo ali delo v več izmenah, so podvrženi drugačnemu bioritmu, kot ga je telo sicer navajeno. V nočem času, ko običajno počivamo, se od njih pričakuje visok nivo koncentracije. V dnevnem času, ko je nivo melatonina najnižji, pa morajo nadoknaditi nočni spanec. Žal pa dnevni počitek ne more nadoknaditi nočnega spanca, saj po intenzivnosti ni primerljiv z globokimi fazami spanca. Seveda pa so nočni delavci izpostavljeni še dodatnim stresorjem, kot so strupi, hrup, vročina in mraz. Uživanje težke hrane v nočnem času slabi koncentracijo, zato se priporoča uživanje lahke in hranljive hrane. Še posebej pomembne so naslednje hranljive snovi:

Vitamin A omogoča oster vid, saj je potreben za izgradnjo pigmenta rodopsina. Skrbi tudi za dvig imunskega sistema, ki je v primeru pomanjkanja spanca oslabljen. Poleg tega je vitamin A pomemben za pospeševanje celjenja ran, ki niso redek pojav pri fizičnih delavcih.

Vitamini B1, B2, pantotenska kislina in magnezij so udeleženi pri nastajanju energije. Razgrajujejo sladkor in maščob do te mere, da ti lahko služijo kot energija za celice. Pri težjem delu je ta vsekakor nepogrešljiva.

Vitamin B1, kalcij, natrij in kalij skrbijo za prenos živčnih impulzov od možganov do periferije, zato jih morajo delavci, ki opravljajo natančna in odgovorna dela redno uživati. Pomanjkanje teh vitaminov in mineralov lahko povzroči zapoznele reakcije in utrujenost, kar je v nekaterih primerih (npr. pri poklicnih voznikih) lahko zelo nevarno.

Nočni delavci naj bodo pozorni tudi na količine zaužitega mangana, molibdena in selena. Ti elementi v sledeh so sestavni del pomembnih encimov, ki varujejo telo pred prostimi radikali.

Nočni delavci v primerjavi z dnevnimi delavci zaužijejo več alkohola, sladke hrane in zdravil ter pokadijo več cigaret, da bi na ta način premagali naravno željo po spanju. Takšna sredstva sicer na kratek čas pomagajo ohranjati budnost, na dolgi rok pa poslabšajo kronično utrujenost ter povzročajo glavobole, razdraženost in težave s koncentracijo

Stres – Pomanjkanje hranilnih snovi

Pomanjkanje snovi Simptomi pomanjkanja
Vitamin C
  • Šibkost krvnih žil vodi v nenormalna krvavenja, gingivitis (vnetje dlesni), otrdelost členkov in bolečine v členkih
  • Počasno celjenje ran
  • Spremembe osebnosti – utrujenost, razdražljivost, depresivnost
  • Nizka imunost, dovzetnost za okužbe
  • Zmanjšane sposobnosti
  • Zmanjšana zaščita pred oksidativnimi procesi vodi v srčna obolenja in kap
Vitamini skupine B
(Vitamini B1, B2, B3, B5, B6, B9, B12)
  • Fotofobija (občutljivost na svetlobo)
  • Zmanjšano nastajanje eritrocitov (rdečih krvničk)
  • Zmanjšana absorpcija hranilnih snovi
  • Zmanjšano nastajanje protiteles

Povišano tveganje za:

  • Aterosklerozo in srčne obolenja
  • Osebnostne spremembe . depresije, zmedenost, občutljivost in razdraženost
  • Nespečnost
  • Bolečine v mišicah
  • Drisko
  • Počasno celjenje ran
  • Telesno šibkost
Vitamin A
  • Povišano izločanje kalcija in s tem višje tveganje za nastanek ledvičnih kamnov

Povišano tveganje za:

  • Raka na prostati, požiralnikih, mehurju, žrelu, želodcu in debelem črevesju
  • Slabše okušanje, poslabšanje voha
  • Motnje rasti kosti pri otrocih
Vitamin E
  • Miopatije – bolečine v mišicah
  • Okvare perifernega živčnega sistema (nevropatije)
Vitamin D
  • Osteoporoza
  • Izguba sluha
  • Šumenje v ušesih
  • Visok krvni tlak
Koencim Q10
  • Motnje nastajanja energije, ki je odvisna od kisika
  • Manjša količina energije za organe, kot so srce, jetra in ledvice
  • Nezadostna zaščita pred prostimi radikali in s tem pred oksidacijo
Kalcij
  • Nagnjenost k krvavenju
  • Osteoporoza
  • Krči v mišicah
  • Povišano tveganje za karies in parodontitis
  • Povišana razdražljivost
Magnezij
  • Krči v mišicah
  • Občutek ohromelosti

Povišano tveganje za:

  • Povišan krvni utrip
  • Hiperaktivnost
  • Motnje srčnega ritma
  • Srčni infarkt
  • Omedlevica
  • Motnje koncentracije
  • Depresija
Natrij
  • Hitra utrujenost, zmedenost, nezainteresiranost, pomanjkanje volje, zmanjšane sposobnosti
  • Slabost, bruhanje, pomanjkanje apetita, pomanjkanje občutka žeje
  • Mišični krči
  • Zmanjšano odvajanje vode
Kalij
  • Mišična šibkost
  • Ohromljenost mišic
  • Motnje srčnega ritma
  • Povečanje srca
Fosfat Moteno nastajanje celic privede do…

  • Okrnjeno delovanje eritrocitov

Povišano tveganje za:

  • Motnje presnove mineralov
  • Motnje centralnega živčnega sistema
  • Zakisanost
Klorid
  • Motnje kislinsko-bazičnega ravnovesja – razvoj metabolične alkaloze
  • Bruhanje in izguba soli
Cink
  • Izpadanje las
  • Počasno celjenje ran
  • Motnje prebave
  • Težave z učenjem
Selen
  • Težave z revmo in artritisom
  • Mišična šibkost
  • Obolenja srca in oči
Baker
  • Ateroskleroza
  • Motnje spanja
  • Motnje rasti
  • Povišan holesterol
Mangan
  • Motnje strjevanja krvi, omedlevica, bruhanje
  • Spremembe skeleta in vezivnih tkiv
  • Zmanjšana zaščita proti prostim radikalom

Povišano tveganje za:

  • Aterosklerozo
  • Moteno nastajanje sperme
Železo
  • Anemija
  • Motnje koncentracije
  • Glavoboli
  • Nervoznost
  • Kronična utrujenost
  • Hrapava in srbeča koža
  • Lomljivi lasje, lomljivi nohti
  • Okužbe dihal in kože
  • Mišični krči
  • Motena termoregulacija telesa
  • Povečana absorpcija okoljskih strupov
  • Fizične in psihične motnje pri otrocih
Krom
  • Zmanjšano delovanje inzulina, zmanjšana glukozna toleranca
  • Hiperglikemija (povišan krvni sladkor)
  • Povišani lipidi v krvi

Povišano tveganje za:

  • Sladkorna bolezen
Molibden
  • Slabost
  • Motnje vida
  • Glavoboli
  • Koma
  • Pomanjkljiva razgradnja aminokislin
  • Ledvični kamni
  • Izpadanje las
  • Pospešeno dihanje
  • Motnje srčnega ritma
Sulfat Povišano tveganje za:

  • Srčno-žilna obolenja
  • Visok krvni tlak
  • Visok holesterol v krvi
  • Vnetne reakcije
Sekundarne rastlinske snovi karotenoidi in polifenoli Nezadostna zaščita pred:

  • Oksidacijo maščob in oksidativnimi poškodbami DNK
  • Povzročitelji bolezni – bakterijami in virusi
  • Vnetji

Povišano tveganje za:

  • Raka na prsih, požiralniku, želodcu, pljučih, materničnem vratu, črevesju in koži
  • Oslabljen imunski sistem
Visokokakovostne beljakovine
  • Motnje prebave in absorpcije makro- in mikrohranilnih snovi
  • Izgube elektrolitov in vode
  • Izguba mišičevja
Aminokisline levcin, izolevin, valin, tirozin, histidin, glutamin in karnitin
  • Moteno delovanje mišic in živcev
  • Zmanjšane spodobnosti
  • Utrujenost zaradi zmanjšanega nastajanje energije
  • Mišična šibkost
  • Moteno nastajanje hemoglobina
  • Bolečine v sklepih
  • Nezadostna zaščita pred prostimi radikali
  • Imunski deficit (šibek imunski sistem)
  • Motena prebava
  • Nihanje glukoze v krvi
  • Povišan holesterol
  • Motnje srčnega ritma

Vir: http://www.gesundheits-lexikon.com/Mikronaehrstoffmedizin-Praevention-und-Therapie-mit-Mikronaehrstoffen-Vitalstoffen-/Beruflicher-und-emotionaler-Stress/ (datum dostopa: 29.7.2018)

1.del: Stres in pomanjkanje hranilnih snovi (1.del)

2.del: Stres in pomanjkanje hranilnih snovi (2.del)

ŠE VEČ KORISTNIH NASVETOV

Nazaj na seznam člankov
  • Pomanjkanje vitaminov (1.del)
    Prehrana / 19. 04. 2018

    Pomanjkanje vitaminov v razvitih državah sveta praktično ne bi smelo obstajati. Bilo naj bi stvar preteklosti ali pa prisotno zgolj tam, kjer so ljudje zaradi slabih ekonomskih razmer nezadostno prehranjeni. Kdo misli nasprotno, kaj hitro naleti na očitke, da mu gre zgolj za prodajo prehranskih dopolnil. Pa vendar pomanjkanje vitaminov tudi v razvitem svetu sploh ni redko – poglejmo zakaj. 

    PREBERITE VEČ
  • Rožni koren ali rhodiola rosea – naravni antidepresiv
    Prehrana / 20. 10. 2017

    Rožni koren (lat. Rhodiola rosea) je rastlina iz družine tolstičevk, ki raste v hladnejših območjih sveta, najraje v Sibiriji. Ljudje cenimo rožni koren predvsem zato, ker pomaga telesu pri obrambi pred stresom. Poleg tega učinkovito odpravlja depresivno razpoloženje, tesnobo, kronično utrujenost ter povečuje psihično in fizično moč.

    PREBERITE VEČ

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.