Stres in pomanjkanje hranilnih snovi (3. del)

3. Učinek stresa na mineralne snovi in snovi v sledeh

Da bi se lahko organizem uspešno branil pred posledicami stresa, potrebuje zadostno količino življenjsko pomembnih mineralov in elementov v sledeh. Z njihovo pomočjo se prenašajo živčni signali, presnova in zagotavljanje energije pa delujeta nemoteno. Dandanes ljudje zaradi čedalje hitrejšega tempa življenja in nepravilnega prehranjevanja ne pokrivamo potreb po esencialnih mineralih in elementih v sledeh, zaradi česar smo v stresnih situacijah bolj izpostavljeni učinkom stresa.

3A. Učinek stresa na nivo kalcija

V primeru pomanjkanja kalcija se signali med živčnimi celicami ne prenašajo brez ustrezne regulacije. Živčni sistem je vzdražen, kar vodi v zmanjšanje telesnih in psihičnih sposobnosti kot tudi v živčni nemir.

3B. Učinek stresa na nivo magnezija, cinka in železa

Če se pogosto počutimo utrujeni, tako fizično kot psihično, potem velja pomisliti na pomanjkanje magnezija, cinka in železa v telesu. V obdobjih povečanega dela in stres se temu primerno povečajo tudi potrebe po teh treh mineralih. Magnezij, cink in železo so soudeleženi pri encimskih reakcijah v telesu. V kolikor jih primanjkuje, se encimske reakcije upočasnijo, upočasnijo pa se tudi presnovni procesi.

Brez magnezija lahko telo le pomanjkljivo zagotavlja energijo, kar vpliva na mišično aktivnost in delovanje centralnega živčnega sistema. Pojavi se trzanje mišic in mišični krči. Na nivoju centralnega živčnega sistema se pojavijo znaki pretirane razdraženosti in motnje koncentracije. Ker magnezij zavira sproščanje adrenalina in noradrenalina, s tem blaži tudi učinke stresa.

Pomanjkanje cinka poruši kislinsko-bazično ravnotežje v telesu, poveča izločanje natrija in vode iz telesa, oslabi razgradnjo alkohola in ob tem še moti prebavo beljakovin. Ob pomanjkanju cinka imajo prosti radikali neoviran dostop do celic, ki jih z lahkoto poškodujejo. Enako velja tudi za težke kovine. Pojavijo se težave pri učenju, hiperaktivnost in agresivnost.

Železo kot element v sledeh je nepogrešljivo pri presnovi energije in obrambi telesa pred prostimi radikali. Ob pomanjkanju železa se pojavijo pomanjkanje apetita, utrujenost, občutljivost na spremembe vremena, nervoza in glavoboli.

3C. Učinek stresa na nivo kroma

V stresnih situacijah se izločajo povišane količine kortizola, kar pospešuje razgradnjo glukoze. Za predelavo glukoze se porabijo velike količine inzulina. Krom je v telesu povezan z inzulinom v kompleks, ob pospešenem izločanju inzulina, pa se iz telesa izgublja tudi krom. Nivo kroma v krvi pade, pojavijo se znaki pomanjkanja. Ker inzulin in krom delujeta vzajemno, se ob pomanjkanju kroma pojavi tudi pomanjkanje inzulina, nivo glukoze po jedi pa je previsok. Pojavi se pomanjkanje energije in motnje živčnega sistema.

4. Učinek stresa na beljakovine in aminokisline

V stresnih situacijah potrebuje telo dodatne visokokakovostne beljakovine. Takšne najdemo v zelenjavi, nekaterih ribah in mesnih izdelkih. Beljakovine se namreč zaradi povišanega kortizola hitreje porabljajo, zato jih je potrebno uživati v večjih količinah. Enako velja za aminokisline – poveča se potreba po levcinu, izolevcinu, valinu, tirozinu, histidinu in glutaminu. V času hudega stresa se porablja mišična masa in telesu lastne beljakovine, zato se aminokisline ne morejo shranjevati. Kaj kmalu pride do pomanjkanja beljakovin, ki so sestavljene iz aminokislin. Prav zato morajo vsi, ki so redno izpostavljeni psihičnim in fizičnim naporom še toliko pogosteje posegati po živilih, bogatih z beljakovinami – od oreščkov, rib, mesa, sira pa vse do soje.

Razvejane aminokisline in glutamin služijo telesu kot pomemben vir energije, saj z njo oskrbujejo tako imunski sistem kot tudi posamezne organe. Pomanjkanje aminokislin se kaže navzven z utrujenostjo, motnjami koncentracije in zmanjšanimi sposobnostmi.

5. Stres in težko fizično delo

Delavci, ko opravljajo težaško ali nočno delo, so telesno zelo obremenjeni, zato ne preseneča, da pogosto občutijo napetost, izpostavljeni pa so tudi raznim obolenjem. Stresorji, ki so jim izpostavljeni, obsegajo hrup, močno sonce, mraz, vročina, porušen bioritem, pomanjkanje spanca…Bolj, kot je delo težaško, več hranilnih snovi je potrebno zagotoviti telesu. Še posebej pomembni so ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine, ki telesu nudijo potrebno energijo.

Delavci, ki opravljajo težaško delo, izgubljajo velike količine tekočine s potenjem. S potom iz telesa odtekajo tudi vodotopni vitamini in minerali (vitamini B1, B2, B6, B9, B12 in C ter minerali kalcij, kalij, natrij, magnezij, fosfat, sulfat in klorid). Delavci naj bodo pozorni na zadosten vnos tekočin, elektrolitov in vitaminov.

S potom izgubimo veliko natrija (beli madeži na oblekah). Ob preveliki izgubi natrija se pojavi vrtoglavica, zmedenost in težave z orientacijo pa tudi mišični krči, motnje kislinsko-bazičnega ravnovesja in težave pri transportu hranilnih snovi po telesu. Podobni simptomi se pojavijo tudi ob izgubah kalija s potenjem.

Delavci, ki delajo nočno delo ali delo v več izmenah, so podvrženi drugačnemu bioritmu, kot ga je telo sicer navajeno. V nočem času, ko običajno počivamo, se od njih pričakuje visok nivo koncentracije. V dnevnem času, ko je nivo melatonina najnižji, pa morajo nadoknaditi nočni spanec. Žal pa dnevni počitek ne more nadoknaditi nočnega spanca, saj po intenzivnosti ni primerljiv z globokimi fazami spanca. Seveda pa so nočni delavci izpostavljeni še dodatnim stresorjem, kot so strupi, hrup, vročina in mraz. Uživanje težke hrane v nočnem času slabi koncentracijo, zato se priporoča uživanje lahke in hranljive hrane. Še posebej pomembne so naslednje hranljive snovi:

Vitamin A omogoča oster vid, saj je potreben za izgradnjo pigmenta rodopsina. Skrbi tudi za dvig imunskega sistema, ki je v primeru pomanjkanja spanca oslabljen. Poleg tega je vitamin A pomemben za pospeševanje celjenja ran, ki niso redek pojav pri fizičnih delavcih.

Vitamini B1, B2, pantotenska kislina in magnezij so udeleženi pri nastajanju energije. Razgrajujejo sladkor in maščob do te mere, da ti lahko služijo kot energija za celice. Pri težjem delu je ta vsekakor nepogrešljiva.

Vitamin B1, kalcij, natrij in kalij skrbijo za prenos živčnih impulzov od možganov do periferije, zato jih morajo delavci, ki opravljajo natančna in odgovorna dela redno uživati. Pomanjkanje teh vitaminov in mineralov lahko povzroči zapoznele reakcije in utrujenost, kar je v nekaterih primerih (npr. pri poklicnih voznikih) lahko zelo nevarno.

Nočni delavci naj bodo pozorni tudi na količine zaužitega mangana, molibdena in selena. Ti elementi v sledeh so sestavni del pomembnih encimov, ki varujejo telo pred prostimi radikali.

Nočni delavci v primerjavi z dnevnimi delavci zaužijejo več alkohola, sladke hrane in zdravil ter pokadijo več cigaret, da bi na ta način premagali naravno željo po spanju. Takšna sredstva sicer na kratek čas pomagajo ohranjati budnost, na dolgi rok pa poslabšajo kronično utrujenost ter povzročajo glavobole, razdraženost in težave s koncentracijo.

Stres – Pomanjkanje hranilnih snovi

Vir: http://www.gesundheits-lexikon.com/Mikronaehrstoffmedizin-Praevention-und-Therapie-mit-Mikronaehrstoffen-Vitalstoffen-/Beruflicher-und-emotionaler-Stress/ 

1.del: Stres in pomanjkanje hranilnih snovi (1.del)

2.del: Stres in pomanjkanje hranilnih snovi (2.del)