Stres in pomanjkanje hranilnih snovi (2. del)

2. Učinki stresa na raven vitaminov v telesu

Hranilne snovi delujejo kot obrambni mehanizem, ki preprečuje oz. popravlja negativne učinke stresa. Pred posledicami stresa nas še posebej dobro varujejo vitamini skupine B, vitamin C, koencim Q10, kalcij, železo, magnezij in cink, ki podpirajo delovanje imunskega sistema.

2A. Stres in vitamini skupine B

V stresnih situacijah se poleg povečanega izločanja hormon pojavi tudi motena presnova vitaminov. V takšnih situacijah je zato potrebno uživati večje količine mineralov in vitaminov v prehrani. Stres ima še posebej močan vpliv na raven vitaminov skupine B, ki so tesno povezani s psihičnim zdravjem. Od njih je odvisno naše počutje, zmožnost živcev, da prenesejo obremenitve pa tudi naše mentalne sposobnosti. Vitamini B1, B2, B3, B6 in B12 se porabljajo za nastajanje noradrenalina in drugih hormonov, ki so povezani s počutjem (npr. serotonina). Zaradi povečanega izločanja noradrenalina v času stresa, se porabijo telesne zaloge vitaminov skupine B. V tem primeru je potrebno povečati uživanje sadja in zelenjave ter mleka in mlečni izdelkov, v katerih se nahajajo omenjeni vitamini. V primeru pomanjkanja namreč pride do stopnjevanja simptomov stresa.

Pomanjkanje vitaminov B1, B6 in B12 povzroči znatno poslabšanje mentalnih sposobnosti in koncentracije, saj so ti vitamini udeleženi pri prenosu živčnih signalov od možganov do perifernih živčnih celic. Pomanjkanje vitamina B6, folne kisline in vitamina B12 slabi odpornost na stres in moti sintezo serotonina oz. t.i. hormona sreče. Posledica pomankanja so nihanje razpoloženja, motnje dojemanja, kronična utrujenost, razdražljivost, občutki tesnobe in depresija. Občutenje sreče se pojavlja čedalje bolj redko. Vitamini skupine B se porabljajo za predelavo sladkorja in mastnih živil. Ljudje, ki se v stresnih trenutkih tolažijo s čokolado ali pico, telesu ne delajo usluge, saj se v tem primeru vitamini skupine B dvakratno porabljajo.

2B. Učinek stresa na nivo vitamina C in karnitina

Za premostitev telesnih obremenitev v širšem smislu (poškodbe, operacije, velike psihične obremenitve …) potrebuje telo izdatne količine vitamina C. Žal pa ga v tem primeru pogosto primanjkuje za druge presnovne procese in funkcije, ki so prav tako pomembne za telo. Moteno delovanje imunskega sistema povzroči pomanjkljivo zaščito pred oksidacijo in prostimi radikali. Telo postane dovzetnejše za infekcije, tumorna obolenja, srčne bolezni, kap, artritis in nastanek sive mrene. Vezivna tkiva v koži, mišicah, členkih in žilah oslabijo, saj je vitamin C nepogrešljiv pri sintezi kolagena. Pomanjkanje vitamina C okrepi uživanje hitre hrane, kofeinskih napitkov in gaziranih pijač.

Karnitin je substanca, ki je po sestavi podobna aminokislinam. Nastane iz sinteze aminokislin lizina in metionina s pomočjo vitamina C, niacina, vitamina B6 in železa. S pomočjo karnitina telo priključi dolgoverižne maščobne kisline na mitohondrije (telesne »elektrarne«) in s tem zagotovi nastajanje energije v telesu. Ta energija je potrebna za pravilno delovanje srca. Karnitin spodbuja izgorevanje trigliceridov in s tem znižuje nivo lipidov v krvi. Ob pomanjkanju vitamina C se zmanjša tudi nivo karnitina, saj sta ti dve snovi neločljivo povezani. V te primeru se pojavita utrujenost in mišična šibkost.

2C. Učinek stresa na koencim Q10

Koencim Q10, ki je po strukturi podoben vitaminom, ima poseben pomen v telesu, saj je nekakšen »dostavljavec« energije, hkrati pa ima tudi nadzor nad porabo kisika v mitohondrijih. Pri teh nalogah je nezamenljiv. Ob pomanjkanju koencima Q10 nastopijo resne težave aerobne presnove. Težave se pojavijo tudi pri prenosu energije do celic, saj je koencim Q10 udeležen pri sintezi ATP (aderozin trifosfata, glavnega posrednika energije v celicah). Pri pomanjkanju koencima Q10 so najprej prizadeti organi, ki potrebujejo največje količine energije – srce, jetra in ledvice.

Vsi poznamo koencim Q10 kot enega najpomembnejši vodotopnih antioksidantov. Nahaja se v mitohondrijih – prav tam, kjer kot stranski produkt celičnega dihanja nastajajo prosti radikali. Koencim Q10 varuje maščobne kisline pred oksidacijo in poškodbami zaradi prostih radikalov. Koencim Q10 podpira in spodbuja delovanje vitamina E kot lovilca prostih radikalov. V stresnih situacijah pomaga koencim Q10 ohranjati zdravo delovanje, presnovo energije in predelavo kisika. Zaenkrat še ni poznano, koliko koencima Q10 bi morali dnevno zaužiti, niti ni poznano, koliko ga telo proizvede samo. Obstajajo pa dokazi, da je v stresnih situacijah potreba po koencimu Q10 večja. Stres za telo predstavljajo tudi športne aktivnosti, pri katerih se koencim Q10 intenzivno porablja, saj je tudi poraba energije zelo visoka. V pozni starosti se vrednosti koencima Q10 znižajo – morda tiči razlog v večji porabi le-tega. V kolikor se starejši ljudje ukvarjajo s športnimi aktivnostmi, se koencim Q10 dvojno porablja, zato je izgube potrebno nadomestiti s prehrano.

Gibanje ravni koencima Q10 po starostnih skupinah

2D. Oksidativni stres in antioksidanti

V primeru, da oseba uživa premalo živil z vitaminom D oz. je premalo izpostavljena sončnim žarkom, se organizem težje brani pred strupenimi težkimi kovinami in drugimi škodljivimi snovmi. Okoljski strupi na telo delujejo kot prosti radikali in povzročajo oksidacijo. Agresivno napadajo telo, s svojim delovanjem pa lahko poškodujejo ali uničijo DNK zapis, aminokisline in celične membrane. Prosti radikali z odvzemom atoma spremenijo napadene molekule v proste radikale in tako povzročijo verižno reakcijo. Povečano nastajanje prostih radikalov imenujemo oksidativni stres. V obdobjih oksidativnega stresa se zmanjša količina antioksidantov, ki bi celice reševali pred napadi prostih radikalov. Brez pomoči antioksidantov, kot so vitamini B2, B3, E, D in C, mineralov selena, cinka, mangana in bakra ter sekundarnih snovi, kot so karotenoidi in polifenoli, se telo ne more znebiti škodljivih snovi. V primeru pomanjkanja hranilnih snovi se lahko prosti radikali nemoteno množijo. Njihov presežek ima uničujoč učinek na telesu lastne beljakovine, nukleinske kisline, ogljikove hidrate v citoplazmi, celično jedro in mitohondrije. Maščobne kisline se spremenijo v strupene spojine (t.i. lipidna peroksidacija). Poškodbe makromolekul vodijo v zmanjšano aktivnost encimov in oslabljeno funkcionalnost membran. V primeru poškodbe celičnega DNK zapisa se lahko pojavijo genske mutacije in tumorji.

Ob pomanjkanju antioksidantov so možgani bolj izpostavljeni škodljivim učinkom težkih kovin (svinec, aluminij, kadmij…), kar negativno vpliva na njihovo delovanje in zdravje. Poveča se možnost za nastanek epileptičnih napadov. S pojavom intenzivnejše oksidacije v telesu se poveča verjetnost za nastanek ateroskleroze in poškodbe mišičnih tkiv, saj so bogate z nenasičenimi maščobnimi kislinami in beljakovinami, ki jih prosti radikali napadajo. To pa še ni vse! Prosti radikali povzročijo tudi motnje delovanja celične membrane in jedra ter vnetja v kosteh in sklepih.

Vitamin D s svojim antioksidativnim delovanjem varuje beta-celice v trebušni slinavki pred napadi prostih radikalov, s čimer zmanjšuje možnost nastanka sladkorne bolezni.

Stres – Pomanjkanje hranilnih snovi

Vir: http://www.gesundheits-lexikon.com/Mikronaehrstoffmedizin-Praevention-und-Therapie-mit-Mikronaehrstoffen-Vitalstoffen-/Beruflicher-und-emotionaler-Stress/

1.del: Stres in pomanjkanje hranilnih snovi (1.del)

3.del: Stres in pomanjkanje hranilnih snovi (3.del)