Stres in pomanjkanje hranilnih snovi (1. del)

Kaj je stres in kaj ga povzroča?

Poznamo dve vrsti stresa. O negativnem stresu ali distresu govorimo takrat, ko zaradi stresorja občutimo skrbi, pritisk, nezadovoljstvo in občutke tesnobe. Poznamo pa tudi pozitivni stres oz. eustres, pri katerem stresorji osebi predstavljajo izziv in ne ovire.

Prva asociacija, ki jo povezujemo s stanjem stresa, sta napetost in pritisk. Telo je v pripravljenosti na bliskovit odziv, zato pospeši srčni utrip, poveča se prekrvavljenost organov in mišic ter preskrbljenost možganov s kisikom. Druge funkcije, ki niso povezane z zagotavljanjem energije (npr. delovanje imunskega sistema), se upočasnijo. Prav zato smo v času stresa bolj dovzetni za okužbe in obolenja.

Stres povzročajo zelo različni dejavniki, ki jih imenujemo stresorji. Med stresorje prištevamo pomanjkanje časa, preveliko odgovornost pri delu ali v družini, hrup, preobremenjenost, strah, psihične probleme in konflikte. Stresorji vplivajo tako na psiho kot tudi na dovzetnost organizma – dolgotrajen stres oslabi in poškoduje telo.

Stresu so zaradi dvojnih obremenitev močno podvržene ženske. Če si lahko moški po službi privošči počitek, pa se od žensk vse prevečkrat pričakuje, da bodo po služi poskrbele še za otroke, kuhanje obedov in druga gospodinjska opravila. Vse te obremenitve ne privedejo zgolj do bolečih in zategnjenih mišic vratu, ramen in hrbta, temveč vodijo tudi v psihično izgorelost.

1. Učinek stresa na zdravje

V stresni situaciji je telo preplavljeno z različnimi dražljaji, na katere poskuša v kar najkrajšem času odgovoriti z zagotavljanjem velike količine energije. Simpatični del vegetativnega živčnega sistema se aktivira in prične s sproščanjem stresnih hormonov dopamina, epinefrina (adrenalina) in norepinefrina (noradrenalina). Sproščati se prične tudi stresni hormon adrenokortikotropin, ki sproži sintezo in izločanje kortizola iz nadledvičnih žlez. Stresni hormoni so pomembni v situaciji »boj ali beg«, ki je včasih predstavljala pomembno evolucijsko lastnost.

Dandanes smo redko v situaciji, ko bi morali resnično bežati ali se bojevati, kljub temu pa telo na določene situacije odreagira enako – poveča se utrip srca, poviša se krvni tlak, dihamo hitreje, mišice se napnejo, prebava pa se upočasni. Če telo poskuša predolgo ostati v takšnem stanju, želi parasimpatično živčevje z nasprotnim delovanjem znižati povišan nivo energije. Povečano izločanje stresnih hormonov preprečuje telesu, da bi umirilo in sprostilo, zaradi česar oslabi.

V stresnih situacijah se poveča nastajanje želodčne kisline, po drugi strani pa se upočasni izločanje prebavnih encimov, zaradi česar je moten potek prebave. Pojavi se tudi disbioza oz. naselitev škodljivih bakterij v črevesju, ki ni dovolj prekrvavljeno. Prevelika količina želodčne kisline spodbuja nastanek gastritisa, razjede na želodcu in okužbo z bakterijo Helicobacter pylori. Pri ljudeh s sindromom razdraženega črevesja se pojavijo krči in druge prebavne težave.

V situaciji »boj ali beg« so postranskega pomena tudi spolni organi, zato so v stresnih situacijah manj prekrvavljeni in je zato njihovo delovanje oslabljeno. Delovanje imunskega sistema oslabi, pa tudi absorpcija določenih mineralov in vitaminov, kot je npr. vitamin B12. Poveča se možnost za nastanek telesnih in mentalnih poškodb, saj stres poškoduje možgansko ovojnico, kar poveča njeno prepustnost za strupe.

Stresne obremenitve slabijo imunski sistem (imunski deficit), zaradi česar se poveča dovzetnost za okužbe. Prav zato se nam v času velikih telesnih in psihičnih naporov pogosto pojavi vsem dobro poznana virusna okužba Herpes simplex z drobnimi mehurčki. Poslabša se stanje kroničnih avtoimunskih obolenj, kot sta npr. luskavica in dermatitis.

Med simptome stresa uvrščamo:

– motnje koncentracije,

– utrujenost,

– migrenske napade,

– glavobole,

– želodčno-črevesne težave z bolečinami,

– krče

– in drisko.

Simptome še poslabša odsotnost športnega udejstvovanja, neredno oz. nezdravo prehranjevanje in slab spanec v času stresa. Ženske, ki so izpostavljene stresu v družbi in družini, občutijo v dneh pred menstruacijo značilne simptome predmenstrualnega sindroma (PMS) – napetost v prsih, razdražljivost in pomanjkanje energije.

Zdrav način življenja in prehranjevanja blaži simptome stresa. Še posebej pomembno je dnevno uživanje zelenjave. Najbolj se priporoča zelena in rumena zelenjava, saj vsebuje snovi, ki pomagajo pri nespečnosti. Uživanje alkohola in cigaret sicer daje občutek sprostitve, vendar zaradi škodljivega učinka na telo še dodatno okrepi učinke stresa. Pri kadilcih, ki uživajo malo zelenjave in so pogosto pod stresom, se neredko pojavljajo glavoboli, oslabljen imunski sistem in depresija.

1A. Učinek stresa na nivo kortizola v krvnem serumu

Kortizol je tako kot adrenalin in noradrenalin stresni hormon, ki se pospešeno izloča v stresnih situacijah. Za razliko od adrenalina, ki se sprosti v nekaj sekundah po stresnem dogodku, pa doseže koncentracija kortizola najvišjo raven približno 30 minut po doživljanju stresa. Pri ženskah se nivo ne zviša tako močno kot pri moških, hkrati pa prej pade na začetno vrednost. Ženske zato lažje prenašajo določene stresne obremenitve.

Med najpomembnejše naloge kortizola v telesu sodi regulacija soli in vode v ledvicah. Opravlja tudi določene naloge pri prebavi, rasti in nekaterih psiholoških funkcijah. V stresnih situacijah je izločanje kortizola ključnega pomena za pravilen odziv telesa. S svojim delovanjem spodbuja razgradnjo beljakovin in pretvorbo aminokislin v glukozo. Na ta način se poviša nivo glukoze v krvi, ki zagotavlja telesu zadostno količino energije. Kortizol prav tako spodbuja lipolizo oz. raztapljanje maščob, ki jih telo nato uporabi kot vir energije. Kortizol na telo deluje protivnetno in imunosupresivno (zavira imunski odziv).

Preveč stresa ima negativen učinek na organizem, saj dlje časa trajajoče izločanje kortizola zavira absorpcijo hranil, povzroča nespečnost, spodbuja razgradnjo ogljikovih hidratov, povečuje dovzetnost za okužbe in dviguje vrednost rakotvornih presnovnih ostankov v telesu. Prevelika količina kortizola povzroča slabši spominski odziv, zaradi česar se težje spomnimo določenih stvari. Pojavijo se znaki izčrpanosti, saj povečano izločanje kortizola spremeni način zagotavljanja energije v telesu. Kmalu telo ne zmore več zagotavljati velike količine energije, ki je potrebna v času stresa, zato se počutimo izmučeni. Dlje časa povišan krvni tlak, ki je posledica presežka kortizola, ima negativen učinek na zdravje ledvic, srca in ožilja. Pojavijo se motnje srčnega ritma, presnovne motnje, alergije in celo tumorji. Povišan nivo kortizola je še posebej škodljiv v kombinaciji z alkoholizmom, debelostjo in depresivnostjo.

Dolgotrajno povišan kortizol seveda ne obide tudi našega največjega organa – kože. Koža pod vplivom kortizola izgubi debelino in elastičnost, zmanjša se njena prekrvavljenost. Nepravilno delovanje imunskega sistema, ki je posledica dviga kortizola, sproži pojav aken in atopijskega dermatitisa.

1B.  Učinek stresa na nivo glukoze v krvi

Ko je telo pod stresom, prihaja do manjših nihanj v nivoju glukoze v krvi, saj organizem v takšnih pogojih težje zagotavlja stabilen nivo. Vsi, ki so dovzetni za stres, bi se morali kar najbolj izogibati uživanju ogljikovih hidratov, sladkorja in maščob, saj ti izdelki močno vplivajo na gibanje glukoze v krvi. Za zdravje sta nevarna tako previsok kot tudi prenizek krvni sladkor.

1C. Učinek stresa na zdravje las

Zdravje las je dober pokazatelj dovzetnosti za stres. Akuten stres običajno povzroči povečano izpadanje las, v kombinaciji s pomanjkanjem določenih vitaminov in mineralov (vitamini skupine B, vitamina A in C, cink, baker, itd.) pa se upočasni rast las, njihova struktura pa oslabi, zaradi česar postanejo bolj lomljivi.

Stres – Pomanjkanje hranilnih snovi

Vir: http://www.gesundheits-lexikon.com/Mikronaehrstoffmedizin-Praevention-und-Therapie-mit-Mikronaehrstoffen-Vitalstoffen-/Beruflicher-und-emotionaler-Stress/

2.del: Stres in pomanjkanje hranilnih snovi (2.del)

3.del: Stres in pomanjkanje hranilnih snovi (3.del)