Najpogostejši vzroki za diabetes
Bolezni | 13. 04. 2023Še vedno je največ bolnikov s sladkorno starejših od 65 let (kar 15 %), vendar hitro raste delež diabetikov med mladimi. V skupini 30-letnikov je diabetesa tip 2 danes že za 70 % več kot včasih. Žal je vse več bolnikov s sladkorno boleznijo tudi med otroci in mladimi. Kakšni so pravi vzroki za novo svetovno epidemijo?
Kronično vnetje
Najnovejše raziskave za vzrok številnih kroničnih bolezni, tudi aterosklerozo in diabetes tip 2, krivijo kronične vnetne procese v telesu. Ključno vlogo v teh procesih ima trebušna debelost, pri kateri so maščobne zaloge nakopičene na trebuhu. Vnetni procesi, ki se začnejo v trebušni maščobi, povzročijo, da inzulin ne more več opraviti svoje naloge. Kronično vnetje lahko neposredno vodi v poškodbe beta celic v Langerhansovih otočkih, ki proizvajajo inzulin.
Pomanjkanje antioksidantov
Pomanjkanje antioksidantov zagotovo pospeši oziroma poslabša katerokoli bolezen, tudi diabetes. Zaradi pomanjkanja antioksidantov prosti radikali uničujejo receptorje za inzulin na površini celičnih ovojnic, le-te pa zato postanejo odporne na inzulin. Poškodovani receptorji ne prepoznajo inzulina in mu preprečijo, da bi dostavil glukozo v celico, ta ostane lačna, v krvi pa naraste količina sladkorja. Antioksidanti odstranijo proste radikale in preprečijo poškodbe celičnih receptorjev za inzulin.
Prehrana
Prehrana mora biti bogata z vitalnimi hranili. Njena osnova naj bodo sveže in visoko kakovostna živila, zlasti vse vrste zelenjave. Zelenjavno osnovo prehrane dopolnimo z oreški, semeni in kalčki, v manjših količinah pa dodamo še proso, kvinojo, ajdo, rjav riž in polnozrnati pirin bulgur. Obroke pripravljamo sproti iz svežih sestavin. Izogibamo se na pol ali v celoti pripravljenim jedem. Bel kruh nadomestimo s polnozrnatim, iz prehrane izločimo sladkor v vseh oblikah, pšenico in mlečne izdelke. Mleko nadomestimo z doma pripravljenim mandljevim mlekom.
Preveč mesa
Nedavno odkritje znanstvenikov je, da za diabetike meso ni priporočljivo, zato naj ga čim bolj izločijo iz prehrane. To ne velja le za predelane mesne izdelke, pač pa tudi za vse vrste rdečega mesa. Beljakovine nam zagotovijo druga z beljakovinami bogata živila: oreški, stročnice in polnozrnata žita.
Nepravilna sestava črevesne flore
Pri sladkorni bi morali vsaj 3 mesece, še bolje pa pol leta, redno uživati visoko kakovostne probiotike. Z njihovo pomočjo sladkorne ni možno le preprečiti, pač pa tudi izboljšati stanje, če smo že oboleli. Znano je, da nepravilno sestavljena črevesna flora pospeši napredovanje sladkorne bolezni. Probiotiki uravnovesijo sestavo črevesne flore, zmanjšajo vnetne procese (ki so neposredno povezani z diabetesom) in izboljšajo občutljivost na inzulin, ter tako zmanjšajo rezistenco na inzulin.
Pomanjkanje omega-3 maščobnih kislin
Močna zaščita proti sladkorni bolezni so omega-3 maščobne kisline, saj zmanjšujejo kronične vnetne procese v telesu in izboljšajo inzulinsko rezistenco. Ob rednem in zadostnem uživanju omega-3 maščobnih kislin lahko zmanjšamo možnost za razvoj sladkorne bolezni za polovico. Omega-3 maščobne kisline najdemo v lanenih semenih in olju, konopljinih semenih in olju ter ribjem olju. Pri izbiri slednjega pazimo, da v izdelku zagotovo ni težkih kovin. Takšno, kakovostno in varno prehransko dopolnilo, je Omegan 750.
Pomanjkanje kroma in cinka
Krom ima odločilno vlogo pri presnovi sladkorja in maščob. Naše potrebe po tem elementu so odvisne od tega, koliko ogljikovih hidratov zaužijemo – več ko jih, več ga potrebujemo. Priporočena dnevna količina kroma je 100 mikrogramov, vendar ga žal s prehrano dobimo le 15 do 50 mikrogramov. Polnozrnata žita so bogata s kromom, v sladkorju in beli moki pa ga ni popolnoma nič. Odličen vir kroma so lečini kalčki. Diabetiki bi morali kroma zaužiti precej več kot zdravi ljudje: od 200 do 400 mikrogramov na dan.
Značilno za diabetike je tudi pomanjkanje cinka. Cink skupaj s kromom deluje kot antioksidant in pripomore k zmanjšanju škodljivega delovanja prostih radikalov. Priporočljiva dnevna količina cinka za diabetike je 15 miligramov. Veliko ga je v bučnih semenih, odličen vir cinka pa so tudi mandlji in leča.
Pomanjkanje vitamina D
Pod vplivom sonca se v telesu tvori vitamin D. Pomanjkanje vitamina D je čedalje pogostejše, saj ljudje preveč časa preživimo v zaprtih prostorih. Premalo vitamina D vodi v bolezni kot so diabetes, rak, srčne bolezni, bolezni ledvic, multipla skleroza itd. Zato je zelo pomembno, da smo vsak dan za vsaj 15 minut izpostavljeni sončnim žarkom.