Miomi – nenevarne, a nadležne tvorbe v maternici

Kaj so miomi in zakaj nastanejo?

Miomi ali maternični fibroidi so okroglaste tvorbe, ki ležijo tik pod površino maternice. Lahko so majhni kot grahovo zrno in povsem nemoteči ali pa veliki kot teniška žogica. Praviloma se zdravi ali odstrani zgolj večje miome, ki izkrivljajo maternico in povzročajo zdravstvene težave.
Največkrat zraste en samostojen miom, v nekaterih primerih pa se pojavijo številni. Najpogosteje se začnejo pojavljati med 35. in 45. letom starosti, v času menopavze pa praviloma prenehajo rasti.

Vzroki za njihov nastanek niso še povsem pojasnjeni; v alternativni medicini menijo, da je vzrok hormonsko neravnovesje oz pomanjkanje progesterona (t.i. estrogenska dominanca). Pomembno vlogo za razvoj pripisujejo genetiki. Nagnjenost k miomom je večja pri ženskah, katerih krvne sorodnice imajo oziroma so imele miome.

Pomemben dejavnik za nastanek je hormonsko neravnovesje. V večini primerov je pojav miomov povezan z nenormalnim delovanjem jajčnikov, kar je posledica nihanja količine hormonov estrogena in progesterona. Raven fizične aktivnosti dodatno vpliva na nastanek miomov. Ženske, ki niso redno fizično aktivne, imajo višje tveganje za razvoj omenjenih tvorb. Obenem pa se z debelostjo še povečuje tveganje za njihov razvoj.

Na nastanek naj bi prav tako vplivala starost, pri kateri ženske dobijo prvo menstruacijo. Zgodnejša menstruacija nekoliko poveča tveganje za nastanek miomov, saj se stena maternice začne prej spreminjati, s čimer se poveča možnost za napake. Raziskave so pokazale celo razlike med ženskami različnih etičnih pripadnosti. Temnopolte ženske so imele pogostejše težave z miomi kot svetlopolte ženske.

Kakšni so simptomi miomov?

Miomi najpogosteje povzročajo podaljšane in boleče menstruacije ter vmesne krvavitve. Večje izločanje krvi dolgoročno vodi v slabokrvnost. Prav tako so pogoste bolečine v predelu rodil. Če miomi rastejo v bližini nožnice ali materničnega vratu, povzročajo bolečino med spolnimi odnosi. Miomi, ki rastejo v votlini maternice, otežujejo zanositev in povečajo možnost za splav in težave med porodom.

Poleg omenjenih težav lahko miomi povzročajo potrebo po pogostem odvajanju vode in prebavne motnje. Slednje se pojavljajo v primeru, da miom pritiska na druge organe. Pogosto siljenje na vodo je posledica pritiska na sečni mehur, zaprtje in boleče prebavne težave pa posledica pritiska na debelo črevo.

Kako diagnosticiramo miome?

Številne ženske nimajo zgoraj omenjenih simptomov, zato se miome odkrije šele med rutinskim ginekološkim pregledom. Zdrave pacientke brez ginekoloških težav pridejo na pregled vsaka tri leta, zato dodatni preventivni obiski niso potrebni. V primeru, da ginekolog pri pregledu otipa miom, se pacientko napoti na ultrazvočni pregled, kjer se izmeri posamezne miome in podrobno opiše njihovo lego. Manjših miomov se ne operira, kljub temu pa se redno spremlja in beleži njihovo rast.

Kako jih zdravimo?

Način zdravljenja je odvisen od velikosti, položaja in razširjenosti miomov ter od osebnih značilnosti pacientke (npr. starosti, želje po zanositvi itn.). Konvencionalna medicina za zdravljenje uporablja številne agresivne terapije. Med njimi so najpogostejše zdravljenje z zdravili, zdravljenje z neoperativnimi posegi in operacije. Na kratko si oglejmo vse tri načine zdravljenja.

Zdravila
Zdravila se uporabljajo predvsem za lajšanje težav, ki jih miomi povzročajo. Glede na njihovo delovanje jih razdelimo v štiri skupine. Prva skupina so selektivni modulatorji progesteronskega receptorja, ki spreminjajo delovanje hormona progesterona. Druga skupina so analogi gonadoliberina, ki telo spodbujajo k sproščanju manjših količin omenjenega hormona. Tretja skupina so peroralni kontraceptivi in progestini, ki preprečujejo sprostitev jajčeca iz jajčnikov in s tem ustavijo mesečni menstrualni cikel.

Zadnja skupina so zdravila v obliki vložkov, ki se vstavijo v maternico, da odebelijo steno maternice. Med glavne pomanjkljivosti zdravil sodijo možnost le kratkotrajne uporabe, zmanjšanje učinka po določenem časovnem obdobju in številni stranski učinki. Z uporabo zdravil se namreč pojavi prezgodnja menopavza, ki je povezana s številnimi težavami, kot so nespečnost, nihanje razpoloženja, navali vročine, zmanjšanje kostne gostote in zmanjšan libido.

Zdravljenje z neoperativnimi posegi
V to skupino zdravljenja sodi embolizacija maternične arterije. Pri omenjenem postopku v maternici poiščejo žilo, ki hrani miom. Preko katetra nato v žilo spustijo droben material, ki žilo zamaši in povzroči, da miom ostane brez prekrvavitve. Pri posegu lahko nastanejo zapleti, kot so nedelovanje jajčnikov, nožnični izcedek ali vnetje.

Med neoperativne posege prav tako sodi ultrazvočna odstranitev, vodena z magnetno resonanco, ki uniči miome s pomočjo visoke frekvence. Primerna je le za ženske, ki ne želijo imeti otrok.
Poznamo še miolizo, pri kateri se v miome spusti električni sunek. Ta povzroči, da se žila, ki prehranjuje miom, zapre in s tem se onemogoči njegovo nadaljnjo rast. Ta poseg lahko vpliva na plodnost.

Vse opisane metode so manj invazivne kot operacijski posegi, vendar se z njimi ne moremo izogniti vsem stranskim učinkom in možnim zapletom. Prav tako naštete metode še niso popolnoma uveljavljene, zato se izvajajo samo v določenih specializiranih centrih. Ta način zdravljenja dodatno zahteva uporabo določenih zdravil (npr. protibolečinske tablete, pomirjevala itd.).

Operacijski posegi
Operacijske posege se uporablja v primeru, ko se vsi ostali načini zdravljenja izkažejo za neuspešne. Za večje in najbolj moteče miome se uporabljata kirurško odstranjevanje posameznega mioma (miomektomija) ali odstranitev celotne maternice (histerektomija).
Slednja predstavlja skrajni način zdravljenja, saj z njim ne odstranimo zgolj vseh prisotnih miomov, temveč dodatno preprečimo njihovo ponovitev. Odstranitev posameznega mioma je nekoliko manj agresiven način zdravljenja, pri katerem pa vseeno obstaja tveganje, da se maternica med nadaljnjimi nosečnostmi natrga.

Vse opisane metode se uporabljajo za lajšanje in reševanje težav, ki jih povzročajo največji in najbolj moteči miomi. V primeru manjših in manj problematičnih miomov pa uradna medicina ne ponuja veliko rešitev. Kako si torej lahki sami pomagamo v primeru miomov in kakšne preventivne ukrepe za preprečevanja nastanka miomov poznamo?

Kako si lahko pomagamo na naraven način?

Uživanje uravnotežene prehrane
S pravilno izbiro prehrane lahko odločilno vplivamo na naše zdravje, tudi na pojav miomov. Med največje dejavnike tveganja za nastanek miomov sodijo pretirano uživanje alkoholnih pijač, rdečega mesa, mastne ali predelane hrane in umetno dodanega sladkorja.

Največji delež v prehrani naj sestavljajo polnozrnate žitarice, zelenjava, sadje in oreščki. Priporoča se ekološko pridelana hrana, saj pesticidi, herbicidi in drugi umetni dodatki rušijo hormonsko ravnovesje in povišajo vrednosti estrogena v telesu.

V primeru močnih menstruacij uživajmo živila, ki so bogata z vitaminoma K in D, jodom in železom.

Vitamin K je pomemben za strjevanje krvi. S tem vitaminov so bogati zelena zelenjava, sir, maslo, jajčni rumenjak, mleko in mlečni izdelki.

Vitamin D je pomemben za varovanje imunskega sistema. Zadosten količine vitamina D zagotovimo z zdravim sončenjem in prehrano, ki vsebuje ribe, gobe, mleko in mlečne izdelke.

Jod je pomemben za pravilno delovanje ščitnice, ki skrbi za hormonsko ravnovesje. Veliko joda vsebujejo morska hrana, krompir, alge, špinača, banane, stročnice in brusnice.

V primeru močnih menstruacij telo izgublja veliko količino železa, zato ga je potrebno nadomestiti z ustrezno prehrano. Največ železa je v mesu, stročnicah, žitih, temno listnati zelenjavi in oreščkih.

Poleg tega moramo poskrbeti za pravilno delovanje jeter, ki razgradijo odvečne količine estrogena. Med živila, ki razbremenijo in okrepijo jetra, sodijo rdeča pesa, regrat, zelena listnata solata, česen, limona in druga. Ne pozabimo na uživanje zadostnih količin vode, ki bo pomagala pri izločanju odpadnih snovi iz telesa.

Velikokrat pa samo s prehrano ne moremo nadomestiti pomanjkanja hranil, zato moramo poseči po prehranskih dopolnilih.

Uravnavanje vrednosti estrogena
Raziskave kažejo, da se pri večina žensk v razvitem svetu pojavlja hormonsko neravnovesje. Za nastanek miomov je najpomembnejše neravnotežje med višjo vrednostjo estrogena in nižjo vrednostjo progesterona. Povišane vrednosti estrogena so posledica dolgotrajnega stresa, debelosti, prevelike izpostavljenosti pesticidom v hrani, uporabe kontracepcijskih tablet in številnih hormonskih motilcev. Ti se nahajajo v kozmetiki, čistilih in hrani. Pri nakupu se tako izogibajte izdelkom, ki vsebujejo parabene, BPA, DEA, ureo, alkohol, ftalate, fosfate, sultafe ali glikole.

Uporaba naturopatije
Naturopatija oziroma naravna medicina je medicina, ki temelji na človekovi moči samozdravljenja. Gre za celotno obravnavo telesa, ki združuje tradicionalno kitajsko medicino s sodobnimi pristopi. Pri zdravljenju se uporablja različne terapevtske pristope, npr. akupresuro, akupunkturo, homeopatijo, refleksoterapijo, masaže in diete. Ustrezne terapevtske tehnike se izbere glede na konkretne zdravstvene težave.

Zdravljenje z bioresonanco
Dober bioresonančni terapevt lahko veliko pomaga pri miomih, predvsem pa takrat, ko v terapijo vključi t.i. bioidentične hormone oz. hormonsko terapijo.

Pomembna opomba:

Ne glede na izbiro terapije pa je potrebno najprej narediti hormonski test. Po naših izkušnjah je testiranje hormonov v krvi zelo nezanesljivo, saj so tam hormoni vezani na druge snovi. Najboljše je testiranje hormonov iz sline. V Sloveniji ga nudijo nekateri laboratoriji in terapevti.

Redna telesna vadba
Pravilna in redna fizična aktivnost omogoča dobro telesno pripravljenost, zagotavlja zadostne količine kisika v celicah in krepi imunski sistem. Za preprečevanje nastanka miomov se priporočajo predvsem vaje, s katerimi lahko krepimo mišice medeničnega dna, kot so Keglove vaje, joga, pilates, tai chi, qi-gong, tibetanske vaje in druge podobne vadbe. Z redno telesno aktivnostjo zmanjšamo možnosti za nastanek debelosti, ki pomembno vpliva na pojav miomov.

Zmanjšanje ravni stresa
Dolgotrajno izpostavljanje stresu vpliva na naše zdravje in mentalno počutje. Tako stres vpliva na sproščanje stresnega hormona kortizola, poveča verjetnost za avtoimunske bolezni, vpliva na delovanje ščitnice, povzroča bolezni prebavnega trakta, obremenjuje srce in izčrpava nadledvične žleze. Stres prav tako pomembno zniža raven progesterona, kar vpliva na pojav miomov. Poskušajte umiriti svoj um s pomočjo meditacije, tehnik dihanja, branja, poslušanja umirjene glasbe ali sprehodov po naravi.

Pri stresu se odlično obnesejo t. i. adaptogeni, zdravilne rastline, ki zmanjšajo stresni odziv telesa. Najboljša za ta namen je Rhodiola (rožni koren), pa tudi ašvaganda.