Kako se bolje učiti

Kateri način učenja je najboljši?

Izbira ustreznega načina učenja je prvi korak k izboljšanju otrokovega uspeha v šoli. Noben od možnih načinov ni boljši ali slabši. Izberemo tistega, ki otroku najbolj ustreza, lahko pa posamezne načine med seboj tudi kombiniramo.

Glede na to, kako se najlažje učijo, ločimo 4 tipe ljudi:

Vizualno – verbalen: najbolj mu ustreza, če lahko gradivo vidi, torej naj bo gradivo pripravljeno v pisni in slikovni obliki.

Vizualno – neverbalen: učenje je najbolj uspešno, če so gradiva pripravljena v slikovni obliki (sheme, modeli, slike, skice, miselni vzorci).

Kinestetičen: lažje razmišlja, če se lahko med učenjem giblje. Okolico zaznava s tipanjem in čutenjem.

Avditivno – verbalen: najlažje se uči, če lahko gradivo posluša (glasno branje ali gradivo, posneto na različne nosilce zvoka). Ustreza mu ritem, pesem, glasba, kar vključimo v učenje.

Rutina je pomembna

Otrok, ki vnaprej ve, kako bo potekal dan, se počuti bolj varnega, pa tudi njegova osebnost se lažje razvija. Če otrok ve, kdaj bo učenju sledila sprostitev in zabava, je priložnosti za konflikte, slabo voljo in odlašanje veliko manj. Rituali prinašajo občutek varnosti, zagotavljajo boljši izkoristek časa in pomagajo razvijati otrokovo osebnost. V vnaprej organiziranem dnevu bo dovolj časa za vse, tako za delo kot za zabavo. Rutina prav tako pomaga razvijati pomembne značajske lastnosti, npr. samodisciplino in sposobnost osredotočenja.

Učenje začnemo s pregledom dela, ki ga je treba opraviti, in postavimo cilje. Pomembne cilje lahko napišemo na plakat, ki ga obesimo na vidno mesto. Obsežnejše naloge razbijemo na manjše dele. Razdelimo jih na lažje in težje in postavimo vrstni red, po katerem jih bomo opravili. Določimo čas za oddih, vendar odmori ne smejo biti predolgi, sicer bo zmanjkalo časa za delo. Manjšim otrokom pri organizaciji učenja pomagajo starši, ko pa otroci postopke osvojijo, je prav, da se starši umaknejo.

Prehrana odločilno vpliva na sposobnost učenja

Brez zadostne količine hranilnih snovi, vitaminov in mineralov pa ne bo pomagal niti red, niti pravilen način učenja – otrok se bo težko učil.

Raziskave so dokazale odločilen vpliv vitaminov v prehrani otrok na njihov razvoj in sposobnosti.

Raziskovalci so dokazali, da lahko s povečanim vnosom hranilnih snovi odpravimo težave pri učenju in močno izboljšamo sposobnosti pomnenja in koncentracije pri otrocih:

Dr. Michael Colgan z Nove Zelandije je v od leta 1977 do 1979 opravil raziskavo z otroci, ki so bili hiperaktivni, avtistični in počasni pri učenju. Njihovo prehrano so obogatili s prehranskimi dopolnili, ki so bili izbrani glede na to, ali so imeli otroci težke kovine, alergije in slabo prehrano. Pri vseh otrocih se je zelo izboljšalo vedenje, tako v šoli kot doma, gibalna koordinacija, bralne in govorne sposobnosti. Njihov IQ se je v povprečju povečal za 18 točk.

V raziskavi, ki so jo leta 2000 opravili na University of California at Stanislaus, so 245 šolarjem tri mesece dodajali nizke količine prehranskih dopolnil z vitamini in minerali (50 % priporočljivih dnevnih količin) v času treh mesecev. Rezultati so pokazali, da se je že v tako kratkem času IQ pri teh otrocih povečal, v primerjavi s skupino, ki je dobila placebo tablete.

Raziskava, objavljena v Journal of Child and Adolescent Psychopharmacology (2002;12:205–19), je dokazala, da otrokom, nagnenim k nihanju razpoloženja in izbruhom jeze, lahko koristijo prehranska dopolnila, bogata z vitamini in minerali, ker normalizirajo delovanje možganov.

Žeja se najprej pozna pri delovanju možganov

Poleg hranilnih snovi potrebujejo možgani za pravilno delovanje tudi dovolj čiste vode. Voda je za pravilno delovanje možganov nujna, saj je njen delež v možganih kar 80 do 90 %. Zaradi pomanjkanja vode se zelo hitro pojavi utrujenost, slabša koncentracija, brezvoljnost, glavobol. Napitki, še posebej tisti s kofeinom (npr. različne kole), nas le še dodatno dehidrirajo. Več o tej temi lahko preberete v članku Zakaj moramo piti dovolj vode?

O tem, kako prepričati otroke, da bodo pojedli dovolj zelenjave, smo pisali v članku Na pomoč, moj otrok noče jesti zelenjave! V stresnih in napornih obdobjih in takrat, ko nam primanjkuje časa in možnosti, pa si lahko pomagamo tudi s prehranskimi dopolnili.