Nastanek krčnih žil
Dan za dnem se po krčnih žilah pretaka kri, ki prinaša zalogo svežega kisika do telesnih celic. Istočasno kri iz celic po venah odnaša odpadni ogljikov dioksid. Največ težav prestavlja vračanje krvi skozi tiste dele telesa, kjer more kri teči v nasprotni smeri od sile težnosti.
Takšen predel predstavljajo noge, ki jih kri doseže s pomočjo zapletenega sistema venoznih in mišičnih črpalk, kakršne so npr. venske zaklopke. Venske zaklopke z ritmičnim stiskanjem in sproščanjem skrbijo, da se kri vrača po žilah nazaj proti srcu in ne odteka nazaj oz. navzdol (kamor jo vleče zaradi sile težnosti).
Če so venske stene oz. vezivna tkiva oslabljena, venske zaklopke ne morejo delovati pravilno. Kri zastaja v žilah, zaradi česar se te razširijo, izstopijo in tvorijo krčno žilo. Na zunaj se to kaže kot dvignjene, modrikaste in vijugaste izbokline. Najpogosteje se pojavijo na zadnji strani meč ali notranji stran nog.
Nastajanje krčnih žil je neizogibno povezano z motnjami prekrvavitve, občutkom utrujenih nog in zatekanjem, občasno pa jih spremljajo tudi srbenje, rdečina, krči v mečih in nastanek ran.
Krčne žile lahko vodijo v vensko vnetje
Pogost vzrok za nastanek krčnih žil je prav gotovo prirojena oslabelost vezivnih tkiv. Dodatni dejavniki, ki doprinesejo k razvoju krčnih žil, so stalno sedenje ali dolgotrajno stoječe delo v kombinaciji z nezadostnim gibanjem, debelost in nezdrav življenjski slog (kava, cigareti, alkohol). Nemalokrat se pojavijo v nosečnosti zaradi pritiska ploda na vene v medenici. Tudi na splošno je verjetnost za nastanek krčnih žil veliko večja pri ženskah kot pri moških.
Krčne žile ne predstavljajo samo težave, ki ni prijetna na pogled, temveč so tudi najpogostejši vzrok za pojav venskega vnetja, ki ponovno vodi v poškodbe sten krvnih žil. Zaradi krčnih žil se upočasni pretok krvi, kar poveča možnost nastanka strdkov, ki se pritrdijo na venske stene in tam povzročijo vnetje. Pojav strdkov povečuje verjetnost tromboze (delne ali popolne zamašitve žil).
Preventiva proti krčnim žilam
Potrebno se je zavedati, da že razvitih krčnih žil brez operacije praktično ne moremo odpraviti. Zato je pomembno, da ravnamo preventivno in pravočasno preprečimo njihov nastanek.
Ljudje, ki imajo težave s prekrvavitvijo, pogosto trpijo zaradi povišanega nivoja inzulina in motene presnove sladkorja. Da bi normalizirali nivo sladkorja in se s tem izognili vnetnim procesom v telesu, moramo kar v največji možni meri iz prehrane izločiti živila, ki vsebujejo sladkor, žitarice ali škrob, saj ta močno zvišujejo nivo sladkorja v krvi.9
Poleg tega je potrebno zaustaviti morebitne vnetne procese v telesu. Prvi korak k temu cilju je uravnovešenje razmerja med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami v telesu, ki naj bi znašalo približno 5 proti 1, pri večini ljudi pa je dandanes porušeno, saj zaužijemo do štirikrat preveč omega-6 maščobnih kislin.
Omega-6 maščobne kisline se nahajajo v sončničnem, osatovem, sojinem olju in olju grozdnih pešk. V teh oljih se omega-6 maščobne kisline nahajajo v obliki linolne kisline, ki se v telesu pretvori v t.i. arahidonsko kislino. Presežek arahidonske kisline v telesu povzroča poslabšanje obstoječih vnetij in nastanek novih. Podobno dogajanje v telesu povzroči uživanje mesa, še posebej svinjskega.
Spremenimo način prehranjevanja
Eden najpomembnejših ukrepov za preprečevanje vnetnih procesov v telesu je uživanje t. i. bazične prehrane (hrane, ki telesa ne zakisa), ki deluje protivnetno. Če je le mogoče, pijmo zelene smoothije, jejmo predvsem sveže, z vitamini bogate solate in veliko zelenjave, pri čemer velja dati prednost zeleni zelenjavi. Uporabljajmo izključno visokokakovostna olja in maščobe.
Olj ne izbiramo samo glede na kakovost, temveč tudi glede na prej omenjeno vsebnost linolne kisline. Idealna olja so kokosovo olje (za pečenje, praženje in kuhanje), olivno olje (za segrevanje na nižjih temperaturo in uporabo na solatah ter drugih surovih živilih) ter lešnikovo in orehovo olje za hladne jedi. Tudi avokadovo olje se ponaša z zdravimi maščobnimi kislinami v pravilnem razmerju.
Laneno in konopljino olje sta bogata z omega-3 maščobnimi kislinami, ki delujejo protivnetno in izboljšajo pretočnost krvi. Ker med vnetnimi procesi nastaja veliko prostih radikalov, je priporočljivo povečati vnos antioksidantov, kakršen je npr. astaksantin (v algah in morski hrani).
Redno ukvarjanje s športom izboljša prekrvavitev
Redno in zmerno ukvarjanje s športom krepi obrambo telesa pred vnetji. Tek na asfaltu ali tekočem traku ni najbolj priporočljiv, saj tresljaji in vibracije na področju nog še poslabšajo stanje krčnih žil. Veliko bolj primerne so športne aktivnosti, ki ne obremenjujejo nog na agresiven način – plavanje, hoja, kolesarjenje, ples, skakanje na trampolinu, itd. Vsi ti športi izboljšajo prekrvavljenost nog in preostalega telesa.
Če imamo stoječe ali sedeče delo, se priporoča, da med delom večkrat vstanemo, se malce sprehodimo in razmigamo stopala. Na ta način bomo preprečili zastajanje krvi v žilah in pospešili prekrvavitev. Priporoča se, da si vsak dan privoščimo 30-minutni počitek z dvignjenimi nogami nad ravnjo srca, ponoči pa si lahko pod noge podložimo manjšo blazino in s tem preprečimo otekanje. Med tuširanjem si noge splaknimo s hladno vodo, ki pospešuje pretok krvi.
Čemu se je potrebno izogibati?
Če je le mogoče vzdržujemo normalno telesno težo, saj odvečni kilogrami dodatno obremenjujejo noge. Izogibamo se tudi sončenju, savnam, solarijem in pretesnim oblačilom (hlačam, hlačnim nogavicam in pasom), ki ovirajo normalen pretok krvi.
Povišane vrednosti CRP (C-reaktivnega proteina) signalizirajo vnetja
Pri ljudeh s krčnimi žilami in drugimi motnjami prekrvavitve se navadno pojavljajo povišane vrednosti CRP. Ta beljakovina nastaja v jetrih, njen namen pa je podpora imunskemu sistemu pri uničevanju bakterij in drugih povzročiteljev bolezni. Prav zato so vrednosti te beljakovine v času vnetja povišane.
Merjenje vrednosti CRP v laboratoriju služi kot parameter za določanje resnosti vnetja. Če se odkrije, da so vrednosti CRP povišane, se je potrebno kar najhitreje poslužiti zgoraj omenjenih ukrepov.
Preverimo nivo homocisteina
Čeprav je homocistein telesu lastna substanca, ki nastane pri razgradnji aminokisline metionina, pa je njeno delovanje na telo škodljivo, zato se jo poskuša organizem kar najhitreje znebiti. Homocistein je najbolj škodljiv za srce in ožilje, saj povzroča zoženje arterij in otrditev žilnih sten. Pri blažjem oz. srednje visokem povišanju homocisteina pomaga ciljno jemanje vitaminov iz skupine B (folna kislina, vitamina B6 in B12) in krilovega olja, ki se ponaša z antioksidativnim in protivnetnim delovanjem. Seveda bodo vsi ti ukrepi pomagali le ob sočasnem zdravem življenjskem stilu.
Kaj lahko sami naredimo proti krčnim žilam?
- Izogibamo se dolgemu sedenju ali stanju. S tem preprečimo zastajanje krvi v žilah in otekanje nog.
- Izogibajmo se ozkim oblačilom, ki ovirajo prekrvavitev.
- Kolikor je le mogoče, si privoščimo počitek z dvignjenimi nogami. Če nimamo težav s srcem, lahko dvignemo tudi vznožje postelje.
- Nosimo udobnem čevlje, previsokim petam se izogibamo.
- Izogibamo se vročim kopelim, savni in sončenju.
- Ne sedimo s prekrižanimi nogami.
- Pri težjih primerih uporabljamo kompresijske nogavice. Pri blažjih primerih se nošenje nogavic ne priporoča, saj zaradi stalne opore tkiva oslabijo.
- Hladni povoji meč (lahko z dodatkom gline) krepijo elastičnost ven. Poslužujmo se jim kar se da redno. Podoben učinek ima polivanje s hladno vodo.
- V veliko pomoč nam bodo izvlečki divjega kostanja v obliki kreme, tinkture, mazila ali celo kapljic in tablet. V divjem kostanju se nahaja učinkovina z imenom escin. Escin izboljšuje napetost venskih sten, blaži vnetne procese, zmanjšuje oteklost, pospešuje prekrvavitev ter zmanjšuje krhkost in prepustnost kapilar.
- Jemanje OPC (oligomernih proantocianidov), ki se nahajajo v grozdnih peškah in borovih storžih, pomaga pri pospeševanju prekrvavitve, ki je v primeru krčnih žil pogosto oslabljena. Priporoča se dnevni odmerek med 180 in 200 mg OPC. Učinkovitost OPC še pospešuje sočasno jemanje vitamina C.
- Pycnogenol je edinstvena kombinacija proantocianidinov, pridobljenih iz lubja francoskega obmorskega bora (Pinus pinaster), ki izboljšuje mikrocirkulacijo in ščiti stene krvnih žil.
- Encimska terapija: encimi izboljšujejo pretočnost krvi, hkrati pa delujejo protivnetno. Za doseganje cilja je pomembno, da izberemo prave encime v pravilnem razmerju. Pri tem nam bo lahko najbolje svetoval zdravilec celostne medicine.
- Jemanje silicija, ki ga v telesu pogosto primanjkuje, zagotavlja trdnost in elastičnost vezivnim tkivom v telesu. Zadostne količine silicija v telesu ohranjajo nepropustnost venskih sten, preprečujejo iztekanje krvi v okoliška tkiva in izboljšujejo prekrvavljenost.
- Knajpanje (tuširanje z izmenjevanjem tople in mrzle vode) krepi venske stene. Ob toplem curku vode se vene namreč razširijo, ob mrzlem curku pa ponovno skrčijo. S takšno »telovadbo« postanejo venske stene bolj elastične in fleksibilne. Knajpanje se priporoča tudi v primeru, da nimamo težav s krčnimi žilami.
- Homeopatija pomaga pri vseh vrstah motene prekrvavitve, torej tudi pri krčnih žilah in venskem vnetju. Pred začetkom zdravljenja je nujen posvet s homeopatom, ki bo pripravil individualen program zdravljenja.
Kot vidimo, krčne žile ne predstavljajo neizogibne usode. Z aktivnim življenjskim slogom, zdravim načinom življenja in zgoraj omenjenimi metodami lahko preprečimo nastanek ali pa vsaj izboljšamo stanje že obstoječih krčnih žil. Preventiva je boljša kot kurativa, zato z ukrepi pričnimo že danes!