Visok krvni tlak – tihi ubijalec

V razvitem svetu trpi zaradi visokega krvnega tlaka vsak tretji odrasli in celo nekateri otroci. Marsikdo izmed njih se tega ne zaveda, saj visok krvni tlak sprva ne povzroča vidnih zdravstvenih težav. Tudi če se pojavijo, jih kaj hitro odpišemo kot nepomembne.

Glavoboli, vrtoglavica, šumenje v ušesih, kratka sapa in vsesplošen občutek mlahavosti so simptomi, ki jih običajno pripišemo vplivu stresa, resničnega vzroka zanje pa ne iščemo. Osebnega zdravnika velja seznaniti z njimi. V kolikor vzrok tiči v previsokem krvnem tlaku, se lahko sistematično in naravno lotimo odpravljanja težave.

Kaj je krvni tlak?

Krvni tlak je sila, s katero kri deluje na stene krvnih žil. Srce deluje v dveh taktih. Ko se razširi, vanj vstopi kri, ko se stisne, potisne kri po telesu. Na minuto srce utripne približno sedemdesetkrat. Utrip lahko čutimo na zapestju ali vratu. Krvni tlak uravnavajo hormonalni in živčni sistem, ledvice in srčno-žilni sistem. Največji vpliv imata dva dela vegetativnega dela živčevja – simpatični del deluje kot pospeševalec (zvišuje pritisk), parasimpatični pa kot zaviralec (znižuje pritisk).

Vrednosti krvnega tlaka

Optimalni krvni tlak znaša manj kot 120/80 mmHg (milimetrov živosrebrnega stolpca). Pri tem prva številka označuje sistolični krvni tlak (tlak, ko srce potisne kri po žili), druga pa diastolični krvni tlak (tlak, ko srce počiva in nastopi tišina). Merjenje je potrebno večkrat ponoviti, saj za marsikoga že samo merjenje predstavlja manjši stres, ki povzroči dvig krvnega pritiska.

O normalnem krvnem tlaku govorimo pri vrednostih 120-129/80-84 mmHg.
O visoko normalnem krvnem tlaku govorimo pri vrednostih 130-139/85-89 mmHg.
Hipertenzijo 1. stopnje označujejo vrednosti 140-159/90-99 mmHg.
Hipertenzija 2. stopnje nastopi pri 160-179/100-109 mmHg.
Alarmantna hipertenzija 3. stopnje pa se pojavi pri vrednostih nad 180/110 mmHg.

O izolirani sistolični hipertenziji govorimo, ko vrednosti sistoličnega krvnega tlaka znašajo nad 140 mmHg, diastolični krvni tlak pa ostaja nižji od 90 mmHg. Zvišan je torej samo sistolični (zgornji) krvni tlak.

Zniževanje krvnega tlaka ima običajno pozitiven učinek tudi na vrednosti sladkorja in holesterola v krvi, saj se ti problemi velikokrat pojavljajo sočasno, spremlja pa jih bolj ali manj izražena debelost. Ko se vsi štirje simptomi pojavijo sočasno, govorimo o metaboličnem sindromu. Z znižanjem sistoličnega krvnega tlaka za 10 mmHg in diastoličnega za 5 mmHg zmanjšamo verjetnost za nastanek obolenja srca in ožilja kar za tretjino!

Zdravnik vam bo pri rahlem povišanju svetoval previdnost pri izbiri živil in spremembo življenjskega sloga, pri višjih vrednostih pa predpisal zdravila. Pri zdravilih seveda ne gre brez stranskih učinkov, zato se v zgodnjih fazah bolezni raje poslužujmo naravnega zdravljenja, če stanje ni preveč resno. Eden izmed najbolj pogostih stranskih učinkov zdravil za znižanje pritiska je ravno prenizek krvni tlak. Če ga opazimo, se moramo o tem pogovoriti s svojim zdravnikom. Tablet vseeno ne smemo samovoljno prenehati jemati.

Dejavniki za nastanek visokega krvnega tlaka:

• dednost
• starost nad 45. let
• moški spol
• prevelika telesna teža
• kajenje
• čezmerno uživanje soli
• čezmerno pitje alkoholnih pijač
• premajhna telesna dejavnost
• izpostavljenost stresu, hrupu, prepirom
• druge bolezni (tumorji, ki vplivajo na hormone, alergije in preobčutljivosti, žilna obolenja, ledvične bolezni, spalna apneja …)
• zdravila (kontracepcija, antirevmatiki, kortizon …)
• prehod v drugo življenjsko obdobje (menopavza, pokoj)
• psihološke predispozicije: perfekcionizem, samokritičnost

Pravi vzroki za nastanek visokega krvnega tlaka

Zgoraj opisani dejavniki sicer povečujejo možnost za nastanek visokega krvnega tlaka, vendar običajno glavni vzrok za nastanek tiči globoko v telesu. Poglejmo si nekaj najpogostejših razlogov za nastanek visokega krvnega tlaka.

1. Zakisanost telesa

Zdravo telo samo regulira ravnovesje kislin in baz v organizmu. Brez težav uravnovesi začasen presežek škodljivih kislin. Če je naš organizem stalno pod stresom, hkrati pa se premalo gibljemo in uživamo nezdravo hrano, ima telo močno oteženo nalogo, ki je ne zmore več dobro opravljati. Zakisanost, ki nastaja zaradi presežka kislin, škoduje z vidika naravne medicine celotnemu telesu, spremeni tudi gostoto krvi. Zaradi stalnega stika s kislino krvne celice izgubijo prožnost in odmrejo. Kri se zgosti, krvni obtok pa upočasni. Da bi kri kljub temu prišla v vse dele telesa, jo mora srce črpati z večjo močjo – z višjim pritiskom.

O razlogih za zakisanost telesa smo že večkrat pisali. Glavna vzroka za zakisanost sta nepravilna prehrana in nezdrav življenjski slog.

Pri izbiri živil si najbolj škodujemo, če jemo živila, ki so močno predelana in polna strupov. Njihov škodljiv učinek še dodatno potencirajo prevelike količine soli, kofeina, alkohola, nikotina, sladkorja in stresa ter premajhne količine kakovostne pitne vode, spanja in gibanja.

2. Stres in psihične obremenitve

Veliko bolnikov z visokim krvnim tlakom ima skupno lastnost: pogosto se obremenjujejo in so zaskrbljeni. Čutijo potrebo po tem, da vse naloge opravijo 100% uspešno – ne samo tiste, ki jim zadajo drugi, temveč tudi tiste, ki si jih zadajo sami. Takšne želje in pritiski povzročajo stalen stres.

Ker so strogi do sebe, pričakujejo popolnost tudi od drugih. Če je ti ne dosežejo, so perfekcionisti jezni, vendar tega ne dajo jasno vedeti. Jezo zadržujejo v sebi, kar povzroča notranji nemir in še dodatno zvišuje nivo stresa. Stresni hormoni avtomatsko dvigujejo krvni pritisk. To je davni mehanizem telesa, ki nas pripravi na napad ali beg. Če je stres kroničen, povzroča oksidativno škodo na ravni celic. Poškoduje krvne žile in s tem dviguje krvni tlak.

3. Kontracepcijske tablete

Pri ženskah je eden izmed vzrokov za povišan krvni pritisk lahko jemanje kontracepcijskih tablet.

4. Oslabelost ledvic

Če so ledvice oslabele, poskušajo izločati hormon, ki dviguje pritisk, da bi tako pospešile prekrvavitev organa in ponovno vzpostavile normalno delovanje. Pri povišanem krvnem tlaku je potrebno vedno v ozir vzeti ledvice, saj jim kronično povišan krvni tlak zelo škodi.

5. Povišane vrednosti sečne kisline

Podoben učinek imajo povišane vrednosti sečne kisline. Če vemo, da imamo previsoke vrednosti sečne kisline in občasne napade protina, moramo slediti ukrepom za zniževanje krvnega tlaka.

6. Nakopičeni nanosi v žilah

Da lahko arterijske in venske žile vzdržujejo stalen krvni tlak, morajo biti stene žil prožne in fleksibilne. Če postanejo toge in krhke, se na problematičnih mestih začnejo nabirati obloge, da bi zapolnile nastale vrzeli. Zaradi oblog se premer žil zmanjša, krvni pritisk pa naraste, saj lahko le tako telo potisne zadostno količino krvi do vseh telesnih celic. Ob tem se bistveno poveča verjetnost za trombozo (strdke) in kap.

Žile postanejo bolj krhke tudi zaradi pomanjkanja folne kisline, vitamina B6 in vitamina B12, kar vpliva na dvig homocisteina v krvi. Homocistein je strupni presnovni odpadek, ki povzroča kronična vnetja in oksidacijo maščobnih kislin – sestavnega dela sten krvnih žil.

Jemanje kalcija v kombinaciji z vitaminoma D in K preprečuje nalaganje oblog na stene žil. Vitamin D poskrbi za absorpcijo kalcija iz črevesja, vitamin K pa za to, da kalcij pristane v kosteh in se ne naloži na stene žil.

7. Oksidativen stres

Bakterije, strupi, presnovni ostanki, kisline in kemikalije prav tako spodbujajo oksidativni stres, ki povzroča poškodbe ožilja. Če nam primanjkuje antioksidantov, ki bi ulovili proste radikale, je oksidativna škoda neizbežna.

Kako se izogniti nastanku povišanega krvnega tlaka?

1. Pazite na zdravo telesno težo.
2. Zmerno gibanje naj postane del našega vsakdana.
3. Alkohol in kavo uživamo v zelo majhnih količinah.
4. Opustimo kajenje.
5. Jedi zmerno solimo (največ 5 gramov na dan). Sol nadomeščamo z začimbami in zelišči. Izogibamo se že pripravljeni, industrijski hrani, ki vsebuje za potrebe ohranjanja okusa, videza in konzerviranja ogromne količine soli.
6. Dnevno uživamo sveže stisnjene sadne in zelenjavne sokove.
7. Poslužujemo se metod sproščanja – joga, meditacija…
8. Privoščimo si spanec, počitek in sproščanje. Izogibajmo se stresnim situacijam in hitenju.
9. Preverimo stanje ledvic ter vrednosti sečne kisline in homocisteina v telesu.
10. V primeru psihičnih obremenitev se obrnemo na psihoterapevte.

Prehrana za zniževanje krvnega tlaka

Krvni tlak bomo dolgoročno najbolj učinkovito zmanjšali z zdravo bazično prehrano. Sem sodijo naslednja živila: ajda, krompir, rdeča pesa, lubenice in hruške. Priporočajo se živila, bogata s kalijem, ki deluje kot antagonist natriju v soli. Uživajmo stročnice, janež, koprive (čaj, pesto, kot priloga), zeleno, cvetačo, špinačo, zelje, peteršilj, banane, papaje, datlje, marelice, fige, rozine, orehe in kostanje. Posladkamo se lahko s koščkom temne (vsaj 80%) čokolade, ki vsebuje veliko polifenolov in le malo sladkorja. Od zelišč nam bodo najbolj pomagali baldrijan, sivka in melisa.

Prehranska dopolnila, ki naravno znižujejo krvni tlak

• Omega-3 maščobne kisline – krilovo olje, laneno olje, itd. (skrbijo za elastičnost krvnih žil, izboljšujejo pretočnost krvi
• Magnezij (sprošča napetosti v ožilju)
• Koencim Q10
• L-arginin – v stročnicah, nesoljenih oreščkih, itd. (razširja krvne žile)
• Izvleček česna (naravno redči kri in tako izboljšuje pretočnost)
• Vitamin D – v kombinaciji z vitaminom K in kalcijem
• Antioksidanti