Dober dan, depresija

Bolezni | 11. 01. 2018

Med depresivnimi je več žensk kot moških: vsaka osma ženska je depresivna. Depresijo povzroča hormonsko neravnovesje, način reagiranja (ženske veliko težje odreagiramo »navzven«) in visoka merila, ki nam jih postavlja sodobna družba, po katerih bi morala ženska biti popolna mama, ljubeča žena in uspešna poslovna ženska.

Moški sicer lažje in hitreje odreagirajo, vendar po drugi strani težje priznajo, da imajo težave. Prositi za pomoč je po mnenju mnogih znamenje šibkosti; pravi moški tega ne počnejo. Zato se depresija pri njih pogosteje kot pri ženskah konča s samomorom.

Najpogostejši vzroki za depresijo so:

  • dedno pogojeno nagnjenje,
  • zlorabe in travme v otroštvu,
  • hormonska nihanja (npr. poporodna depresija, PMS, mena),
  • nekatere bolezni (Parkinsonova, demenca, bolezni srca in ožilja, visok pritisk, slabo delovanje ščitnice, multipla skleroza),
  • izguba službe, partnerja, prijateljev, selitev …
  • alergije,
  • težke kovine,
  • zakisanost in glivice.

Simptomi, ki kažejo na to, da imamo depresijo, so:

  • Občutek nemoči in brezupa (nikoli ne bo nič bolje in nič se ne da narediti v zvezi s tem).
  • Aktivnosti in hobiji, ki so nas včasih veselili, nas ne zanimajo več.
  • Ne veseli nas druženje z ljudmi in spolnost.
  • Spremembe teka in teže: občutna in hitra nihanja teže navzgor ali navzdol.
  • Motnje spanja, bodisi nespečnost ali preveč spanja.
  • Jeza, razdražljivost, celo nasilnost, nizek prag tolerance, vzkipljivost.
  • Pomanjkanje energije, utrujenost, izčrpanost.
  • Slaba samopodoba, podcenjevanje svojih sposobnosti, močni občutki krivde.
  • Tvegano vedenje, zloraba substanc, hazardiranje, agresivna vožnja.
  • Težave s koncentracijo, težave pri odločanju in pomnjenju.
  • Nerazložljive bolečine, glavobol, bolečine v hrbtu, mišicah in želodcu.

Kako si lahko pomagamo

Poskusimo sami ugotoviti, kaj je depresijo povzročilo. Če smo nezadovoljni v službi, začnimo iskat novo; če smo osamljeni, se vključimo v kakšno društvo ali dejavnost. Ločimo med svojimi občutki in realnostjo: to, da se počutimo nemočni, še ne pomeni, da ne moremo ničesar spremeniti! Začnimo z malimi spremembami in poiščemo pomoč, družine in prijateljev ali strokovnjakov. Ne izolirajmo se, tudi če bi najraje bili sami.

V boju proti depresiji je zelo pomembno, da:

  • Se ne umikamo v osamo. Ohranjamo in razvijamo socialne stike, tudi če nam do tega trenutno sploh ni.
  • Poskrbimo, da imamo dovolj spanja.
  • Zelo pomaga šport in gibanje na svežem zraku.
  • Pazimo na prehrano. Zaužiti moramo dovolj vitaminov in mineralov (Cellagon, Pianto, Koloidni minerali) in poskrbeti za močan imunski sistem (Bactoflor). Brez teh dejavnikov telo ne more nemoteno delovati. Pride lahko do poškodb in vnetij, ki porušijo ravnovesje v telesu. Depresija pa je le odraz porušenega fizičnega ali psihičnega ravnovesja.
  • Ugotovimo, ali nimamo težkih kovin in se razstrupimo (več o tem preberite v članku Amalgamske zalivke – ali se zastrupljamo sami?).
  • Odpravimo zakisanost in s tem glivice (podrobneje smo o tej temi pisali tukaj: Glivice povzročajo tudi psihične težave).
  • Ugotovimo vzrok za alergije (katerega tipa so) in jih odpravimo (članek: Zopet te alergije).
  • Naučimo se upravljati s stresom in sprostitvenih tehnik. Razvijamo sposobnost občutiti in ustrezno izraziti svoje občutke in čustva.
  • Kaj smo si vedno želeli, pa za to nikoli ni bilo časa? Zdaj je pravi čas za to.
  • Antidepresivi so skrajna možnost. Zavedati se moramo, da bomo z njimi samo omilili simptome, ne bodo pa odpravili vzrokov za depresijo.

ŠE VEČ KORISTNIH NASVETOV

Nazaj na seznam člankov
  • Čiščenje jeter – brez krtače
    Razstrupljanje / 28. 11. 2017

    Jetra so, poleg črevesja, najpomembnejši organ za razstrupljanje telesa. Črevesje s svojo površino 350 kvadratnih metrov je večji in vplivnejši organ, vendar morajo jetra prečistiti močnejše strupe. Jetra ne bolijo, ker nimajo živčnih končičev, zato velikokrat prepozno ugotovimo, da so bolna.

    PREBERITE VEČ
  • Oslabelost nadledvičnih žlez – izvor kronične izčrpanosti (1.del)
    Bolezni / 22. 10. 2017

    Kronična utrujenost in izčrpanost sta v današnjem času poznana mnogim izmed nas. S psihičnimi in fizičnimi obremenitvami se srečujemo skorajda vsak dan, veliko je hitenja in stresnih trenutkov. Sčasoma se pričnejo pojavljati različni bolezenski simptomi, ki jih zdravniki ne morejo pripisati eni sami bolezni. Skupni imenovalec vsem simptomom je velikokrat izčrpanost nadledvičnih žlez – bolezen, ki jo slabo poznajo celo zdravniki.

    PREBERITE VEČ

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.