Vsem alergijam je skupno to, da močno oslabijo imunski sistem. Zato alergije niso samo kozmetičen ali estetski problem, temveč predvsem zdravstveni. Največ celic imunskega sistema leži v črevesju, zato se zdravljenja alergij vedno lotimo s sanacijo črevesja in jemljemo kakovostne probiotike.
Alergija je pretirana reakcija imunskega sistema na neko snov – alergen. Alergeni lahko pridejo v telo z dihanjem (pelodi trav in dreves), s hrano (mleko, pšenica, jajca, soja) in z dotikom (nakit, pralni prašek, dlake).
Kadar imamo te simptome, lahko posumimo, da smo alergični:
- bolečine v črevesju in trebuhu, kolike, zaprtje, driska, vetrovi
- migrena, glavobol
- kožni izpuščaji, srbeča koža, rdečica, koprivnica, dermatitis
- dihalne težave, dražeč kašelj, bronhitis, astma
- pogosti prehladi in angine, vnetje ušes
- glivice na koži, nohtih, v vagini in črevesju
- seneni nahod, srbeče in vnete oči in/ali nosne sluznice, težave z dihanjem
- boleči in slabo gibljivi sklepi, revma, artritis
- hiperaktivnost, nemirnost, slab spomin in koncentracija, nihanje razpoloženja
- nespečnost
Poznamo štiri tipe alergij
Alergija tipa I
Reakcija nastopi takoj, v nekaj sekundah ali minutah; lahko pa tudi po štirih do šestih urah. Ko pridemo v stik z alergenom, se tvorijo IgE protitelesa in vežejo na posebne celice imunskega sistema (mastocite). Začne se izločati histamin in pride do vnetne reakcije, ki se kaže v obliki anafilaktičnega šoka, senenega nahoda, alergijske astme in urtikarije (koprivnice). Povečana nagnjenost k alergiji tipa I je lahko genetska, govorimo o atopiji (atopični dermatitis).
Alergijo tipa I testiramo s kožnimi testi.
Alergija tipa II
Tudi pri tej alergiji se imunski sistem odzove na določeno snov, vendar pri tem sodelujejo protitelesa IgG in IgM. Imunski sistem tvori protitelesa na površini lastnih celic in tkiv, reakcija nastane v nekaj urah. Značilna reakcija za ta tip alergije nastane pri transplantaciji organov, diabetesu 1 in avtoimunskih boleznih.
Alergijo tipa II določimo s krvnimi testi.
Alergija tipa III
Do alergijske reakcije pride po šestih do dvanajstih urah, nastanejo pa protitelesa IgG in IgM. Značilno za to alergijo je, da se tvorijo imunski kompleksi, ki jih pri zdravem človeku uničijo celice imunskega sistema. Kadar pa je imunskih kompleksov preveč, se nalagajo v ledvicah, sklepih in notranjih stenah žil. Pride do vnetja in uničevanja lastnih tkiv ter nastanka najrazličnejših bolezni (revmatoidni artritis, vnetje ledvic, vnetje pljučnih tkiv, prepustno črevesje). Značilna alergija tipa III je intoleranca na hrano, ki je vedno pogostejša in zanjo pogosto niti ne vemo.
Alergijo tipa III določimo s krvnimi testi.
Alergija tipa IV
Imenujemo jo tudi kontaktna alergija z zapoznelo reakcijo, saj do reakcije pride šele v enem do treh dni. Pri tem posebnem tipu alergije sodelujejo limfociti (T celice), ki ob stiku z alergenom aktivirajo druge celice imunskega sistema. Ker do alergijskih reakcij pride s časovnim zamikom, je še posebej pri hrani težko določiti, na katero snov smo alergični. Sem spadajo kontaktne alergije (na nikelj, krom), razdraženo črevesje, kolitis, Chronova bolezen.
Alergijo tipa IV določimo z bioresonančno metodo.