Vezivno tkivo – glavno omrežje telesa

Vezivno tkivo – naloge v telesu

Vezivno tkivo je največji organski sistem v telesu, ki ima lastnosti samostojnega telesnega organa. Fascije (ovojnice, ligamenti, tetive) kot vrečke obdajajo vsak organ v telesu, ga držijo v ustreznem položaju in povezujejo z drugimi telesnimi organi. Prav povezanost preko vezivnega tkiva omogoča učinkovito komunikacijo organizma kot celote.

Včasih je povezanost vezivnega tkiva z organom tako močna, da je težko določiti, kje se konča vezivno tkivo in začne posamezen organ. Vezivno tkivo predstavlja kar 80% telesne mase pri otroku in 60% telesne mase pri odraslem človeku.

Poleg mehanične opore ostalim mehko-tkivnim strukturam opravlja vezivno tkivo še številne druge pomembne naloge:

• Omogoča tekoče in neboleče gibanje posameznika.
• Služi kot začasno odlagališče presnovnih ostankov, kislin in drugih telesu škodljivih snovi.
• Nevtralizira kisline in vzdržuje kislinsko-bazičnega ravnovesje.
• Omogoča nastajanje limfe.
• Omogoča ravno držo.
• Skrbi za komunikacijo med različnimi telesnimi sistemi (kolagen je po strukturi podoben tkočemu kristalu in deluje kot polprevodnik – podobno kot električna napeljava ali internetna povezava prenaša živčne dražljaje po telesu).

Obolenja vezivnega tkiva

Gube, celulit, strije, nosečniške proge, krčne žile, sindrom razdraženega črevesja, popokane kapilare na obrazu in bolečina so izrazi slabega stanja vezivnega tkiva. Vezivno tkivo mora namreč ohranjati prožnost, saj se zaradi poškodbe ali pa zaradi pomanjkanja gibanja se lahko pojavijo bolečine in huda obolenja.

Vezivna tkiva so sestavljena iz velikega števila celic fibroblastov, ki proizvajajo beljakovinsko molekulo kolagen. Ta skrbi za elastičnost in gibčnost telesa. V primeru, da fibroplasti izdelujejo preveč kolagena, govorimo o fibrozi, ki povzroča otrditev tkiv.

Kako preprečimo oslabelost in propadanje vezivnih tkiv?

Oslabelost in propadanje vezivnega tkiva je mogoče v veliki meri preprečiti z ustreznim življenjskim slogom:

• Hidracija (pitje vode v primernih količinah)
• Izogibamo se stresu in poškodbam, saj slabijo zdravje fascij.
• Redna zmerna telesna aktivnost je najbolj ključen dejavnik za zdravje vezivnih tkiv. Pred vadbo se priporoča masiranje z valjem, ki sprosti fascije, preprečuje boleče »zlepljenje« fascij in na ta način zmanjša verjetnost poškodb in bolečin. Rahle bolečine ob valjčkanju so običajne, še posebej, če smo se šele začeli ukvarjati z vadbo. Za začetnike je zelo primerna joga, saj pri njej fascije raztezamo počasi in postopoma.
• Masaža in limfna drenaža izboljšujeta prožnost vezivnega tkiva in spodbujata pretok zastale limfe.
• Savna segreva vezivna tkiva in spodbuja izločanje presnovnih ostankov iz tkiv v limfo.
• Prehrana z obilo vlakninami, minerali in vitamini zagotavlja urejeno prebavo in redno izločanje, ki je nujen del sistema razstrupljanja.
• Obisk fizioterapevta, ki z manipulacijo fascije, odpravlja že nastale bolečine.
• Pred tuširanjem opravimo suho ščetkanje s krtačo z naravnimi ščetinami. Na ta način bomo segreli tkiva in pospešili pretok limfe po telesu.
• Knajpanje oz. tuširanje, pri katerem izmenjujemo topel in hladen curek vode, je odlična rešitev za pospešitev krvnega pretoka. Oženje in razširjanje krvnih žil požene pretok zastale limfne tekočine.
• Globoko dihanje omogoča, da pljuča (kot nekakšen meh) potiskajo limfo iz trebušne votline navzgor proti vratu. Prednosti globokega dihanja so številne. Izvajamo ga lahko vedno in povsod, z njim izboljšamo preskrbo tkiv s kisikom in zmanjšujemo stres.
• Skrbimo za pravilno telesno držo. Nepravilna drža povzroča podaljšanje fascij na eni strani in skrajšanje na drugi, kar povzroča neravnovesje v telesu.
• Če se odločimo za hujšanje, potem naj poteka postopoma in z zdravim prehranjevanjem. Celulit se velikokrat pojavi ravno po hitrem hujšanju, ko se iz maščobnih oblog izločijo strupeni presnovki, ki sčasoma otrdijo in tvorijo kepice. Limfi moramo dati čas, da se znebi nakopičenih strupov, pri tem pa ji pomagati z izdatnimi količinami vode.

Limfa ali medcelična tekočina

Je rumenkasta prozorna tekočina, ki se nahaja med celicami vezivnega tkiva. Po sestavi je slana, skoraj identična morski vodi. Minerali v njej pomagajo pri prenosu impulzov.

Počasi in pod nizkim tlakom se premika po telesu, saj za razliko od krvi nima osrednje črpalke, ki bi poganjala njen pretok. Premik limfe povzroča predvsem premikanje skeletnih mišic, kar pojasni, zakaj je aktiven življenjski slog tako pomemben za pretok limfe in posledično za razstrupljevalno funkcijo telesa. Limfa namreč iz tkiv odstranjuje odpadne snovi, tujke, bakterije, beljakovine in vodo. Dolžina limfnih poti po telesu je daljša od dolžine krvnih žil.

V t.i. limfnih vozlih se limfa prefiltrira. Vnetje limfnih vozlov (ki se kaže kot povečane bezgavke, otekli prsti, vozlički v prsih, otekline v dimljah ali vratu) je znak, da se je v telesu nabralo preveč škodljivih snovi. Glavni vzrok za zastajanje limfe so sedeč življenjski slog, nepravilna prehrana in nošenje pretesnih oblačil.

S pomočjo limfe se presnovki in ostali strupi zlijejo v jetra, glavno »čistilno napravo« telesa, od tam pa preko ledvic izločijo iz telesa. Tako deluje sistem v idealnem primeru, ko telo ni preobremenjeno s škodljivimi snovmi.

Hrana za zdravo vezivno tkivo

Kot smo že omenili, se za zdravje vezivnih tkiv priporoča uživanje hrane, bogate z rastlinskimi vlakninami. Veliko jih najdemo v živilih iz polnozrnate moke (ajda, proso), sadju (še posebej pomarančah, limonah, kosmuljah, jagodah, češnjah) in zelenjavi (posebej priporočljivi so paprike, peteršilj, kislo zelje, cvetača …).

Zelo koristne so vitamini A, H, C in E. Vitamin C in E sta še posebej pomembna za zagotavljanja elastičnosti vlaken. Vitamin H (vitamin B7 – v šampinjonih, jajcih, leči, cvetači) izboljšuje tonus in elastičnost. Vitamin A najdemo v bučah, korenju, melonah in špinači.

Rastlinske nenasičene maščobe omogočajo topnost določenim vitaminom (D, E, K in A), poleg tega pa skrbijo za elastičnost celičnih sten.

Za spodbujanje pretoka limfe in gibljivost vezivnih tkiv se priporoča pitje 2 do 3 litrov vode ali zeliščnih čajev. Vezivno tkivo namreč sestavlja kar 70% vode. Če vode primanjkuje, se fascije zlepijo, kar povzroča bolečine in omejeno gibanje.

Sadje, ki je bogato z encimi (ananas, mango, kivi, papaja, grenivke), spodbuja nastajanje kolagena.

Zdravje vezivnega tkiva podpira tudi uživanje živil s silicijem – belušev, kopriv, krompirja, banan, ječmena, fig in paradižnika. Med minerali velja omeniti še kalij in mangan.

Izogibajmo se umetnim, predpripravljenim ali preveč začinjenim živilom.

Vezivno tkivo uravnava kislinsko-bazično ravnovesje

Ena izmed najpomembnejših funkcij vezivnega tkiva je uravnavanje kislinsko-bazičnega ravnovesja v telesu. Vrednost pH v telesu se mora nahajati v ozkem razponu med 7,25 in 7,55. Izraz »ph« izhaja iz latinskega izraza »potentia hydrogenii«, kar v grobem pomeni »moč vodika«. Kisline vsebujejo negativno nabite delce vodika, baze pa pozitivno nabite. Nevtralni pH (ko je razmerje med negativno in pozitivno nabitimi delci enako) znaša 7 – pH čiste vode.

V primeru, ko je vrednost pH prenizka, govorimo o acidozi, ko je previsoka, pa o alkalozi. V obeh primerih je nujno zdravniško posredovanje. Uradna medicina govori o acidozi in alkalozi kot o akutnem stanju v telesu, ne priznava pa, da sta ti dve stanji posledica dolgotrajnega neravnovesja med kislinami in bazami.

Še posebej pogosta je dolgotrajna zakisanost telesa, pri kateri telo ne zmore več nevtralizirati kislin, kar se slej ko prej pokaže kot bolezen. To dejstvo še dodatno govori o tem, da je vezivno tkivo eden izmed med nosilnih stebrov zdravja in dobrega počutja.