Irigator za klistiranje

Kdaj priporočamo klistiranje?

Klistiranje priporočamo, kadar se želimo hitro in učinkovito razstrupiti, pri zaprtju, uhajanju blata, nemirnem črevesju, povišani telesni temperaturi, migrenah in glavobolu.

Črevesje je največji organ za razstrupljanje telesa, zato je pomembno, da mu pomagamo izločati strupe z občasnim klistiranjem. S klistiranjem se očisti predvsem zadnji del debelega črevesja, kjer je tudi največ strupov. Po klistiranju bo debelo črevo bolje opravljalo svoje naravne funkcije – resorbcijo hranilnih snovi in izločanje strupov.

Koliko časa se naj klistiramo?

Najučinkovitejše je 7-10 dni trajajoče klistiranje. Tudi klistiranje 1-2 krat mesečno blagodejno vpliva na črevesje. Med postom se klistiramo 1-2 krat dnevno. Pri akutnih težavah se klistiramo takoj, ob pojavu prvih znakov (glavobol, migrena, prehlad).

S čim se lahko klistiramo?

Nekateri ljudje se klistirajo samo z vodo, drugi pa z dodatki. Mi vam priporočamo klistir z dodatkom bazične kopalne soli, ki v črevesju deluje bazično in s tem učinkoviteje iz črevesja izloči kisle strupe. Doziranje: ¼ čajne žličke bazične kopalne soli na 1 liter vode. Za tiste, ki morajo hitro razstrupiti telo pa priporočamo klistiranje s kavo. Kofein namreč razširi kapilare, zato poleg črevesja učinkovito očisti tudi jetra.

Klistiramo se lahko tudi z vodo, ki smo ji dodali sodo bikarbono, limono ali kamilični čaj.

Kako se klistiramo?

Navodila za pravilno izvedbo klistiranja.

Kdaj se ne smemo klistirati?

Klistiranje črevesja odsvetujemo pri: analnih razpokah, hemoroidih, črevesnih krvavitvah, črevesni zapori.

Vaginalnega izpiranja ne delamo pri: vaginalnih vnetjih, krvavitvah, nosečnosti, endometriozi in kadar imamo v vaginalno območje vstavljena zdravila.

Kako so se klistirali naši predniki?

Že v antični Kitajski, Egiptu, Grčiji in Indiji so uporabljali vodo in različne primesi, s katerimi so izpirali debelo črevo. Najstarejši zapis, ki omenja klistiranje, je egipčanski medicinski dokument, ki je nastal okrog 1500 let pred našim štetjem in je danes eden največjih zakladov knjižnice v Leipzigu. Gre za več kot 20 m dolg in 30 cm šorok papirus, ki prikazuje zdravljenje različnih bolezni, tudi s pomočjo klistiranja.

Tudi v grških zapisih je večkrat omenjeno klistiranje, ki so ga izvajali Egipčani. Risbe, ki prikazujejo tedanji način klistiranja, so tudi v starih kitajskih knjigah. Na drevo so obesili posodico z vodo in si v zadnjično odprtino vstavili bambusov trs.

V Evropi je bila podobna metoda zelo razširjena od 16. do 18. stoletja. V cesarski Rusiji so se klistirali vsako jutro po gostijah. V Franciji so se klistirali vsak dan po večerji. Celo Louis XIV se je klistiral več kot 2000-krat v svojem življenju in ostal zdrav vse življenje. Ko še ni bilo zdravil, so vročino pri otrocih zniževali tudi s pomočjo klistiranja.

Težko je najti področje sveta, kjer se ljudje niso klistirali, irigator smo opazili celo v Gaudijevi kopalnici v Barceloni. Kljub številnim zapisom o pozitivnih učinkih klistiranja, je metoda utonila v pozabo in se ponovno pričela množično uporabljati šele v drugi polovici 20.stoletja.